Zdravo,
vprašanje za vas in sicer imam skoraj 2 leti starega sina, ki je zelo aktiven otrok, zvečer imamo velike težave z spanjem oz. ne vem kako naj ga uspavam ali prepričam, da bo spal v svoji posteljici. Vedno je ura 10 ali celo 11 zvečer ko končno zaspi pri nama v spalnici pa ga potem nesem v njegovo sobo pa mine 1-2 uri pa je že spet pri nama. Ni šans, da bi hotel zaspati v svoji sobi se mu hoče kar zmešat in joka kot dež. To se dogaja že cca 2 meseca in ne vem več kaj narediti. Kakšna ideja? hvala

kje je pa spančkal od rojstva? a je bil do sedaj ves čas z vama?

mi smo naše že od malega navajali, da so šli spat sami, v bistvu že od rojstva. sicer sta spala že od malega v naši spalnici nekje do drugega leta, ampak sta šla veliko pred nama spat in smo vedno dali le ljubčka in lahko noč, ker smo to prakticirali od rojstva dalje in ni blo nikakršnih problemov, ni blo ujčkanja, pa zibanja, nošenja po rokah, spanja na joških,..

Če je bil do sedaj navajen da si šla zvečer z njim spat in ste ga sedaj dali v drugo sobo spat, mu je najbrž sprememba velika in bo potrebno malo več potrpljenja, da se bo navadil sam zaspat v svoji sobi. Po mojem bo potreben določen čas, da se bo čutil sam spat. jaz ga na silo ne bi dajala spat v svojo sobo, če ne gre. Ker deseta, enajsta ura, pa niso nikakor ok za it spat, za tako male otroke.

bo še kera napisala, ko je mela take težave. Upam, da uspešno rešite.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Uvedi večerni ritual, da se umiri: tuširanje, večerja, pravljica, v sobi se usedita na stol pa se pogovorita o dnevu, ki je za vama. Daj mu kakšno solno lučko, če ne mara teme ali pa tisto, ki igra in sveti figure na strop.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

vedno je spal v svoji sobi in svoji posteljici od 7 meseca naprej, razen takrat ko je bil bolan, pa potem ni bilo problema nazaj v svoji sobi zaspat. Nisem hotla, da bi se navadu pri nama spat. Pa se je vseeno 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mi našega tudi, do 7.mesecev je bilo vse tako kot treba, potem je šel 1 dan v bolnico in od takrat ga je strah al ne vem kaj ...star je 16 mesecev, zaspi v naročju, ga dava v njegovo posteljico, 3 ure in je pri nama...nisem pa za ono varjanto, da se bo jokal do onemoglosti

Pri nas je bilo isto, od 4meseca je zaspal sam v svoji sobi in svoji posteljici, dokler nisva šla pri letu in pol v bolnišnico, kjer je skapiral, da pa je zraven mame vendarle boljše.   Sedaj pri dveh letih spi v svoji sobi na veliki postelji, s tem da pač grem  zraven njega spat dokler ne zaspi. Hvalabogu, da zdaj že kakšna dva meseca prespi noč do jutra. Prej pa sem včasih večkrat na noč šla k njemu, ko se je zbujal. Vem, da se sekiraš, sem se jaz tudi, ampak nima smisla. Vse bo minilo.

takole je pri nas ze 14 mesecev; vecerja, umivanje, oblacenje pizame, lucko da spat(ena ikeina zvezdica gori), steklenicka mleka v mojem narocju-in ga zmanjka. ko greva ugasnit lucko ze nasloni glavo na ramo
torej, "podpisem"-vecerna rutina je zakon

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Naš aktivec ravno tako ne zaspi pred 10. uro zvečer - nikoli. Še najbolj pomaga, če je ves dan zunaj in laufa okrog hiše. Potem je zvečer fuuul zmatran in se ne upira za it spat. Mamo pa tudi ritual: mlekca, umit, zobki, pižamca, crkljanje in spat. Pa eno igračko ma (no, zdej že kr dve - enga plišastega mucka in yoohoo ) in z njima zaspi. Pa brez dude še vedno ne gre...

isto kot pri nas, samo, da zaspi pri nama v taveči pojstli, se kmalu zbudi in mi ponavadi ne uspe, da bi sam zaspal nazaj in pristane pri nama. je pa isto star 16 mesecev, ko je bil majhen, smo ga pa tudi nosili ampak mi se zbujamo samo, če nam zobki rastejo, to je bilo ravno ta teden, pa še so na pohodu. danes recimo je celo noč spal v svoji posteljici
si pa ne predstavljam, da bi šel v svojo sobico, ker bi mogla itak vsako noč vstajat... verjetno bo še nekaj časa pri nama, vsaj dokler vsi zobki ne zrasejo...

_____________________________

24.03.2010 ob 20.13 sva postala ponosna starša malemu Aleksu.
Rada te imava!!

Kaj pa, če bi njegovo posteljico prestavili v vajino spalnico? Samo toliko, da se navadi spati v svoji posteljici in potem čez čas v svojo sobo. Pri nas je bil tak problem in potem smo njegovo posteljico nesli v spalnico in sedaj zaspi zvečer sam v svoji posteljici in spi celo noč do 8h zjutraj. Mu ne pade na pamet, da bi spal pri nama. Nekje okrog novega leta pa računam, da "zaživi" v svoji sobici  Se mi zdi bolje tako, kot pa da se trije "drenamo" v eni postelji.
Se pa strinjam z rutino: jo imamo skoz, večerja, tuširanje, umivanje zobkov, postejica in pravljica, pa seveda medvedek in duda ga še vedno čakata

Tudi pri nas je bilo do leta in pol vse vredu, zvečer sva ju dala v njuni posteljci, flaško, njune pesmice in sva šla iz sobe. Malo sta še težila ali pa jokala in sta zaspala. Vse dokler ni bil sine dovolj velik, da je sam splezal iz posteljce. Pa je do zime in bolezni še nekako šlo. Pozimi je pa imel skoz bronhiolitične napade in dihalne stiske in je zato pri nama spat in se je razvadil. Mala je pa videla, da njemu uspe in je seveda še gospodična začela k nama hodit. Pozimi nisva komplicirala in smo šli zvečer vsi v najni posteljo, midva sva gledala tv, ona dva pa zaspala in sva ju odnesla. Seveda ponoči prideta nazaj. Zdaj se pa spet učimo v njuni sobi zaspat, pa je vsak dan boljši. Je pa kriza ker mali noče bit v svoji postelji, dobi histerični napad. Ampak imamo v njuni sobi na tleh ta velik jogi in tam gor zaspita. Nato ju pa prestaviva v njuni posteljci. Že dva dni ju nisva in sva ju pustila na jogiju spat in ne morem verjet, da ponoči noben od njiju ni prišel k nama. Le to bi ju še rada navadila, da gresta sama spat, da ni treba it z njima.

Pri nas se je zgodil en mali čudež, najin je vedno pri nama zaspal pa sem ga jaz potem davala v posteljo prejšnji ponedeljek pa po navadi večerja, se umije pogleda risanko in reče mama daj me v mojo posteljo in od tistega dneva dalje spi v svoji postelji - upam da tako ostane.