pozdravljeni,

imam dva nagajivčka stara 4  leta in pol ter 3 in pol.
razmišljamo o tretjem otroku. A se je vedno težje odločiti.
sedaj sta že tako samostojna in sta res pridna. Bi bila prevelika razlika? ima kdo izkušnje s takšno razliko?

prosim za mnenja, nasvete....

Mi imamo med prvim in drugim razlike 3 leta pol ta tretji je pa 5 let za drugim in je prav fajn ga imamo sam za cartlat 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri nas sta prva dva razlike 18, kar je super, tretji pa se je rodil, ko sta bila stara 3,5 in 5 let. 

Če sem odkrita, sem pri tretjem malo čakala, da se starejša dva sama obujeta ipd. Sicer bi imela raje manjšo razliko, a kaj ko sem veliko sama z njimi in si nisem predstavljala, da bi tri naenkrat oblačila in obuvala zjutraj za v vrtec....

Ma tako kot imamo mi je super. 

Saas: koliko pa so stari sedaj? Ali mogoče opaziš, da je ta mali večkrat sam, oziroma, da ga prva dva ne sprejmeta med igro?

2001
2003
2009




_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Najmlajši je zdaj star 16 mesecev, starejša dva pa 6 in 4,5 (čez 3m bo 5).

Ja ona dva se lepo skupaj zaigrata in včasih sta res kar jezna nanj, če pride in jima kaj podira (lego kocke npr.), saj bi se on tudi zraven igral. Malemu takrat probam vrinit njegove večje kocke in onadva se nekako lahko igrata naprej vsake toliko pa še njemu kaj z velikimi pomagata... Vse morata pa na zgornje police zlagat, če hočeta da ostane celo. Včasih se umakneta v sobo, da se lahko kaj igrata, včasih se za jedilno mizo. Ampak moram reči, da če se da ga pa kar rada vzameta v igro.

Skratka, včasih se igrajo kaj skupaj, včasih se igrajo ločeno, včasih se starejša ne moreta-nočeta skupaj igrati, včasih je prepir, včasih cel kraval, pa kakšna jeza, pa bum in bam, pa mali ugrizne, pa srednji udari... ni da ni. Cel žur.
Ampak saj to mi je bilo jasno, ko smo se odločali za tretjega, da bo mlajši..

Tudi ko beremo knjigice je tako. Starejša dva zanimajo iste knjigice, slikanice, bermo skupaj, kar mi je super. Malemu pa to še ni kaj dosti zabavno, kakšne kartonke gledava, ko pa berem starejšima dvema, pa on nima interesa biti zraven.

Ampak meni se to ne zdi tak problem, mogoče še bo, ampak zaenkrat gre. Starejša dva sta ga res lepo sprejela, tako da se mi zdi ta razlika čisto v redu.

Saas, hvala za odgovor.
Ali imate v načrtu še enga, da se bosta potem lahko po dva in dva skupaj igrala? :)

Ej, a veš da me je ta ideja že prešinila.
Ampak zaenkrat mislim, da ne. Vedno sva si tri želela. Ne bom se pa zarekla..., mogoče pa kdaj  Ampak če bi imela še četrtega, sem res pomislila, da bi bil blizu tretjemu, da bi imela še tadva družbo drug drugega.
Samo za 18 mesecev razlike je zdaj itak že malo pozno...

1995
1998
2001
2009



_____________________________

SAŠKA 25.4. 1995
JAN PETER 7.12. 1998
MIHA 26.3. 2001
MAJ 19.2. 2009

VSI MOJI SONČKI

Tud jaz imam dva pa si zdaj želimo še tretjega.Prvi ima devet , drugi pa bo imel3 leta.Malce me je strah vsega kar me čaka, ampak potem pa bo vedno boljše in lepše. Tako, da če si zares želiš moraš riskirati. Saj veš kdor ne riskia ne profitira. Srečno pri odločitvi!

Tudi mi si želimo še enega, pa se en dan tehtnica prevaga v eno, drug dan v drugo stran  Prvi je star 3 leta, drugi 9 mesecev. Najraje bi imela še enega kar takoj, sama si želim, da bi bili vsi trije čimbolj skupaj. Ko bo imel drugi kake tri leta ne bi imela nobenega več. Takrat je otrok že toliko samostojen in povsod lahko greš z njim, da si prav ne želim, da bi šele takrat še enkrat dala skoz plenice, pa nočno nespanje in podobno. Zato bi rada sedaj kar ''uštukala''. Pa tudi oba sta bila prve tri mesece zeeeeeeeeelo naporna in smo viseli le doma, ker je bilo toliko joka. In najlažje bi še enkrat visela doma sedaj ko so vsi majhni  Ker sem že izgubila upanje, da bomo mi kdaj imeli takega, ki bi samo spal in jedel. To nam ni usojeno

Po drugi strani me skrbi služba. Imam jo sicer za nedoločen čas, ampak moja menjava trenutno je bolj tako tako in komaj čakajo, da pridem nazaj. Letos bomo začeli tudi zidati hišo in bom veliko sama z obema, pa si mislim, da bi s tremi bilo kar težko. Živimo na svojem, malo bi sicer pomagala moja mami, prav veliko pa ne. Na taščo ne morem računat.

Veliko je vprašajev, kako se bo razpletalo bomo videli. Sva brez zaščite, če rata rata  Sem bila sigurna, da bo že ta mesec kaj, ker sva v pravih dnevih pa ni bilo nič. Tako da tako plodna pa očitno nisva  

Pa to oklevanje mi gre prav na živce, danes bi, jutri ne bi, mož pravi naj že rata, potem bo treba plavati in bo konec vprašajev

Imam pa res občutek, da nam v družinici še nekdo manjka in vem, da mi bo vedno žal, če bomo ostali le pri dveh.

Kako ste se ostale spopadle s podobnimi dvomi?

Hm, tudi pri nas doma razmišljamo o tretjem, pa se jaz kr ne morem odločit. En dan bi, drugi dan pa niti govora.

Pri nas je tako, da smo tudi pri drugem dosegli magično mejo, ko ni več plenic in smo malo bolj svobodni. Z možem celo uspeva it enkrat na mesec v kino ali gledališče, počitnice so dejansko počitnice, da se res odpočijem, pa tudi, ko smo doma ni potrebe po konstatni animaciji in se lahko celo usedem za pol urice na kavč :)

Po drugi strani, pa mi mnogokrat zadišijo tiste male štručke in še kdaj si želim občutiti nosečnost in veselje ob prihodu novega družinskega člana. Oba z možem sva zelo družinska in na stara leta si predstavljam sebe kot ponosno mamo, babico, ki ob veliki mizi zbere svojo številčno družino

Ne ve....tudi jaz vem, da mi bo žal, če ostaneva pri dveh, vendar trenutno tako ljubim te nekaj več svobode. Zaenkrat govoriva o tretjem še v prihodnjiku. Bojim se, da bo vedno težje se odločiti za. Bomo videli.

Ostalim pa srečno in veliko manj neodločnosti, kot jo je pri nama