Naslednji teden grem prvič po vrnitvi s porodniške na službeno pot , ne bo me od torka do petka.
Priznam, da me skrbi kako bo doma, priznam pa da se tudi veselim, da grem po res dolgem času nekam sama. Pa tudi 3 dni se mi ne zdi taka dolga doba, da bi zaradi tega imela hudo slabo vest.

Moj 2 letnik je še vedno precej name navezan. Doma je še vedno večinoma "mami mami". Skoz me mora imeti na oku, zvečer ga jaz dajem spat, ponoči se zbuja in mene kliče,... Če mu rečem, da ga bo kakšen večer dal oči spat, joka. Zdaj pa ne vem ali naj mu kaj razlagam, da grem, da me ne bo, ker niti ne vem če bo sploh razumel, ali pa naj me kar "ne bo". Čeprav to drugo se mi zdi malo grdo in nefer.

Kaj mislite?
Kakšne so vaše izkušnje?

Hvala bogu ne grem nikamor na nobeno pot,ker bi bilo pomoje vsega...tut je navezan name,sam mami...zvečer sam z mano spat,za atija sploh noče slišat zvečer..tako da bi bila kartastrofa če bi kam šla..bi pa treba kdaj poizkusit..

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

naša dva sta oba zelo navezana name. skoz je mami mami. oči ju da spat 'za kazen' če mene ne ubogata.

vseeno pa čisto lepo preživita vse moje službene poti. kolikor jaz vidim se tako le bolj zbližajo in je za vse super.

ti kar uživaj in ne skrbi

_____________________________

iz malega zraste veliko

Zato pa pri nas oči daje sina spat.  Kadar pa njega ni doma, sem pa tud jaz čist ok.

Vsekakor mu razloži, da te par dni ne bo doma. Pa tud, če ne razume. Moja prijateljica je 2 letni hlerkici naredila koledar, podoben adventovem, ko je mala lahko vsak dan spremljala kdaj bo mamica prišla. Tako majhni si še ne znajo predstavljat kaj pomeni tri dni, zato mu npr. rečeš, da prideš, ko sonček trikrat vstane, narišeš sonček, zraven daš kaken posladek....ne vem no, nekaj v tem stilu.

Jaz sem šla na službeno pot, ko je bila Manca stara 15,5 meseca, par dni prej sva se zato zvečer nehali dojiti in v času, ko me ni bilo, ni bilo nobenih problemov. Ni me bilo od petka do torka in z očijem sta se imela prav lepo in sta uživala. Tudi ko sem prišla domov, ni bilo posebnih ovacij in veselja, bilo je povsem enako kot vsak dan, ko pridem iz službe. Tako da jaz imam čisto pozitivno izkušnjo. Je pa res, da je Manca boj ciganske sorte in ne komplicira kdo jo bo dal spat in podobno. Mogoče bo -"hujše", ko bo večja in bo stvari dojemala bolj zavestno

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

Sicer ne grem nikoli na kakšno službeno pot, ampak včasih mi pa uspe, da se zmenim s kakšno prijateljico za kakšno pizzo ali pijačo zvečer. Drugače je pri nas isto - mami, mami in še enkrat mami. Ni šans, da ga da ati spat - samo mami. Ravno 14 dni nazaj pa sva šli s sestro na nek koncert in sem se začela oblačit in me mali samo malo čukasto gleda, kaj je zdaj to. Pa sem mu povedala, da grem s teto  ven na kavo in da ga bo dal danes spat ati. Mali je rekel prav in je šel k možu na kavč. Ko sem šla, sem ga samo polupčkala, rekel mi je adijo mami in to je bilo to. Zaspal je menda čisto brez problema. Se pravi, če sem jaz doma, sem samo jaz, če me pa ni, je pa tudi ati dober. Zato mislim, da mu ti kar lepo razloži, da te pač nekaj časa ne bo, da bosta hodila z atijem spat, da mu bo ati kuhal, da mu bo ati povedal pravljico zvečer  in tako, pa najbrž jima ne bo hudega.

Ja, saj verjetno jima res ne bo nič hudega.
Honey, pri nas pa je po tem ko sem jaz en večer šla in mu rekla, da ga bo oči dal spat, še dve uri jokal, tako da me to skrbi. Čeprav nekako mislim, da če me ne vidi cel dan, bo lažje, kot če me vidi, da grem ko bi ga morala dati spat.

Ideja od April se mi ne zdi slaba. Bo treba nekaj podobnega pogruntati.

Lani sem prvič šla nekam za tri dni.... tavelika je imala 2 leti in ni tri dni nič pojedla, bruhala še pa še, pa je čist navajena bit z očkom sama. Tamal je bil bolj jokav, a nič takega.

Letos ko sem šla za 3 dni je bilo vse ok. Sicer sta oba cel dan pol na men visela, a ni bilo nobene panike.

o, hudo.
Zdaj me pa še bolj skrbi.

Jaz relativno pogosto hodim na službene poti in pri nas ni večjih problemov. Je pa pri nas že od vsega začetka tako, da si midva z možem skrb za našo punčico (sedaj 20 mesecev) vedno deliva. Popoldneve preživljamo skupaj ali pa izmenično, spat jo tudi dajeva izmenično - en dan oči, en dan mami. Iskreno povedano, gre očiju "uspavanje" bolje od rok, pri meni bolj tečnari. Vsak ima svoj obred in ona pač ve, kako stvari stojijo, ko je mami zraven njene postelje in kako, ko je zraven oči. Pa to je povsem o.k., se mi zdi.

Ko sem prvič šla na pot po porodniški in vrnitvi na delo (Nika je takrat imela 14 mesecev), je tudi mene malce stisnilo, ampak hkrati so bili občutki podobni tvojim, naja31. Kar veselila sem se - sama, v hotelu malo wellnessa, pa spanje celo noč, pa kakšna večerja povsem v miru, sprehod po mestu, nakupovanje, pravi luksuz!
Doma so se med mojo odsotnostjo povsem brez problemov "uštimali".

Je pa res, da sedaj, ko je večja, veliko bolj pogreša mamico. Ko me ni, večkrat čez dan reče "mami", gleda, kdaj se bom pripeljala z avtom, ves čas ponavlja, da je mami daleč (ker ji tako razložimo, da gre mami na potovanje daleč, daleč...) itd. Ko se vrnem, je neznansko vesela in to so krasni trenutki. Ker sicer se zelo nerada crklja in stiska (ves čas mora biti akcija), mi pravzaprav prav godi, ko je potem po vrnitvi, prilepljena nekaj dni name. Samo mami, mami.

Predlagam, da začneš počasi deliti skrb z možem oz. partnerjem, za vse bo bolje.
Sicer pa mi je tista varianta s sončki od April izredno všeč. Jo bomo uvedli!

Jaz tega nebi jemala kot reakcijo na odsotnost mame, meni bolj deluje kot viroza z bruhanjem in neješčnostjo, ki je mogoče zaradi odsotnosti mame bila nekoliko bolj izražena (je manj pojedla). Neješčnost je lahko reakcija, pogosto bruhanje pa le res izjemoma, sploh glede na to da piše, da je bila vajena bit sama z očkom.

Jaz sem bila lani odsotna celih 6 dni, pa so vse lepo "pošlihtali". Mene je na začetku skrbelo, pol sm pa vidla, da se dobro znajdejo, me pa ni več. Stara je bila 13 mesecev. Letos se bo vsa situacija ponovila. Stara bo že 2 leti in me ne skrbi, kako bo, saj sem prepričana, da bo vse vredu.
Je pa kar navezana name, vendar ko me ni bilo, ni bilo panike.

< Sporočilo je popravil Jessy -- 2.6.2007 10:04:01 >

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte