Mene pa zanima, ali vam kdaj vse "zraste čez glavo", ko so naši sončki tako sitni, jočejo, trmarijo... kaj naredite, da se malo sprostite takrat...

Ja.

Otroka dam partnerju in grem ven na kavo.

Tam rpi dveh letih mi je že kdaj počilo, da sem ga nadrla, da ga ima poln kufer.

Ko je bil dojenček, pa vsekakor ne. Meni je bil v bistvu smešen, če se je jokal. Res pa, da ni imel krčev. Tisto mi gotovo ne bi bilo smešno.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

no jst nimam nikogar... vse do popoldneva, takrat sem pa že živčna razvalina... in spravim v slabo voljo še partnerja, pol je pa tukaj začaran krog.

Včasih ga pustim da se dere, jest grem pa na balkon enga prižgat.

Itak ti poč na momente, sam se ne derem. Z mirnim glasom mu povem, da se nima za kaj jokat in da lahko kar neha.

Moram reči, da se še ni zgodilo, da bi imela vsega dovolj. Mam srečo, da moja frajlica ni nevem kakšna tečka in ne joka veliko. Pa tut šele 2,5m mi "skače po glavi" . No razen na začetku je bilo malo huje z mojimi živci, ko nisem vedela kaj in kako... Sem pač morala počakati, da je mož prišel domov, pol sem pa hitro pod tuš skočila, da sem se malo oddahnila in pomirila. Ne vem, mene voda ful sprošča. Jaz ti svetujem, da si vzami nekaj minut zase, saj bo tako bolje tako za  kot tudi za vaju s partnerjem.

_____________________________

Naj sreča ne premami te v prevzetnost in nesreča ne poniža v sužnja.
Ostani to, kar si, kot zlato v plamenih ohrani svoj ponosni jaz!
(Evripid)

Mislm da je vsaka mamica prišla že kdaj do tega da je imela vsega vrh glave.Za tiste ki pa pravijo da niso so pa imele srečo,da imajo res pridne/zdrave  otroke drugega razloga ne vidm Moja je imela krčke,refluks in 2x rota tko da te zastopm kako je ko ti pride čez glavo.Mam obdobja ko je tako vsak dan samo reagiram drugače,pred tamalo nočem pokazat slabe volje samo običajno mala zasluti da nekaj ne štima.Sploh v tem letnem času ko težko kam greš z vozičkom pa še sneg in podobno.Jst sem če sem bila sama in mi je blo dost enostavno popokala tamalo in sva šle v neznano,včasih celo v Lj v trgovine sam mal med ljudi da se nisem počutla tako zaprta v stanovanju,včasih pa samo na dolg sprehod po vasi da sem se zluftala pa še mala je vedno uživala,bila sproščena in vedno zaspala.

Sem končno pršla do zaklučka da kadar ona spi se tud jst poknem na sedežno in probam zadremat sej bo vse drugo počakalo,pospravlam pa itak ko je pokonci tko da me ima skoz na očeh in točno ve kaj delam.Sem pa rabla nekaj časa da sva se obe na to navadile in zdej nama kr laufa.

Popoldne ko pride tvoj domov mu daj vedet da si zmatrana in da rabiš njegovo pomoč ampak mu vseen ne dihaj za vrat in ne tečnari non-stop saj je tudi on utrujen od službe.Moj zlo rad pride domov ker ga ne čaka moj dolg fris za vrati ampak ve da bom kljub naporni tamali nekako našla tud lepo besedo zanj,ga mal objela in dala lupčka.Valda so tud izjeme ampak so redke,sam takrat ko me res v orto razp... Pa s kako kolegico se zmen za kako kavico popoldne za kako urco,verjem da če boš šla sama nekam boš komaj čakala da prideš dam k boš oba pogrešala pa še mal si boš baterije nafilala

Drži se




_____________________________

10.5. smo končno dočakali našo prelepo mačkico Laro
12.5. pa sem postala teta malemu lumpu Anžetu
Le kaj nam bo prinesel 16. december

Zadnje čase pomaga, da se sprehodim z njim dol k tašči. Čudežno utihne. Mislim, da se dere zaradi dolgčasa in ko se končno nekaj dogaja... mir.

Prej pri enem dveh mesecih pa podobno kot Pšemek. Komaj dočakam partnerja, ki pride zvečer, mu ga uturim in zginem pod tuš. Ampak ne boste verjele, pri njem je vedno takoj utihnil. Potem se je pa čudil, kaj jamram, saj je čisto priden. Pa še smejčka se mu.

Se je že parkrat zgodilo ja. Do tega pa pride če kriči in kriči pa ne vem kaj mu je. Jaz si še mleko črpam in ko si črpam mleko, mali pa kriči zraven se mi začne 
Enostavno ko pride domov mu ga dam, ko je blo fejst hudo sem šla sama na sprehod in je pomagalo. Če pa tečnari ko sem sama, pa v voziček in ven. V vozičku je tiho. Vsaj toliko greva ven, da si spočijem glavo.

imam srečo, da sta oba pridna...21m in 2,5m... razjezi me le takrat, ko hitim delat kosilo in na koncu neče jest.... takrat ali udarim po mizi ali v zid, vstanem se sprehodim po dnevni grem nazaj v kuhinjo, malo nergam, tudi zakričim, jo šolam ma itak ne razume še...... poskusim še s knjigicami in če ne gre jo dam od mize in to je to....

drugih problemov z njima nimam...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

draga Tato dobro vem kako je to. moj se vozi v službo na drugi konec slovenije in tako sem večino časa sama s svojim sončkom. sj neb blo tk zlo hudo,če bi ponoči spal,tako pa se zbujamo trikrat al pa večkrat in sem včasih ko en zombi  in ponavadi mi potem tistikrat pride vse na vrh in malega lepo popokam pa ga dam komu drugemu v  varstvo sama pa si vzamem čas zase. kot da neb blo to dovolj,sem zgubila junija sluh na levem ušesu in zdaj hodim okol zdravnikov in čakam izvide-tako sem še potem bolj nervozna in veliko manj potrpežljiva. zdj so mi pa našli zadebelitev slušnega živca pa se lahk zgodi da bom morala še na kakšno op in takrat res ne vem kaj bo...trpimo vsi,..jaz, moj dragi,najin odnos, vem pa tudi da sine čuti da se mamica včasih počuti total na tleh...takrat največkrat jočem in spravim vse vn   ampak saj bo bolje...ko tvoj sonček doseže tvojo mejo potrpljenja ga lepo daj babici,dedku,teti,stricu ali komuu drugemu, sama pa si vzemi čas zase...preberi kako knjigo,poslušaj glasbo ki te sprošča,pojdi v naravo in se zjoči, najbolje pa je vroča kopel ob svečkah in umirjani melodiji UPANJE OSTAJA!!!

_____________________________

razveseljujeta me dva mala nadobudneža,Amadej in Glorija:*

nikar ne čakajte, da vam zraste čez glavo. iščite kaj vam lepega prinaša materinstvo, pa bo bolje. partner naj vam stoji ob strani, bodite srečni skupaj. poiščite tudi možnost in bodite kako urico brez otročka.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

najbrš pri meni ni prišlo do tega, da bi jo imela poln kufer, ker sem pravi čas sprejela dejstvo, da me ne zafrkava, ampak samo potrebuje (ima 3 mesece). Od takrat naprej se veliko prej umiri, bolj malo joka in je zadovoljna tudi, ko je sama.
Na začetku, ko pa je jokala tudi po 4 ure ponoči, sem pa tko mislila, da je to samo vmesna postaja do pekla.

_____________________________

Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)

ooh, najbrž/popravek

_____________________________

Bistvo je očem skrito. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. (Mali princ)

Odložim jo na tla na igralno podlogo, da vem da nikamor ne bo padla in grem v drugo sobo. Itak ima tako močne pevske arije da se jo sliši po celi hiši.  Po kaki minutki grem nazaj k njej.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

  In, kaj pravi na to?

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Mogoce pricne bolj mirno jokat .
 
Meni se je dogajalo,da ji me vcasih vse prislo vrh glave,pri prvi hcerki.Je res ogromno prejokala,se zdaj kot najstnica mi zna fajn dvignit zivec.Me je vcasih prijelo,da bi kar spokala nekam za kak dan .
Zdaj,druga puncka je pa zelo pridna,joka skoraj nic,le vcasih zvecer se zbudi z groznim jokom,pa jo kar iz posteljice vzamem in v dnevni kaksnih 15min tolazim,potem pa jo dam nazaj panckat.
Sem bila pa vseeno prve mesece proti popoldnevu vcasih ze zelo izmucena,tako da sem komaj cakala,da se moz vrne in me malo razbremeni.
 
 
 

...cisto izven konteksta... sodec po "nesumnikih" si se vedno v Nemciji ????
Daj, javi mi se kaj na ZS...

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Niti pomislim ne na to, da se zaderem na dojenčka. Otrok tako majhen ne zna povedat kaj ga muči .Mogoče bo drugače, ko zraste.
edino zdaj pri 6 mesecih je začela naša izsiljevat s pretirano pozornostjo in jo kar pustim, da "kao" joka in čez 10 sekund že neha, ko vidi da ne pali. Ker naš otrok v bistvu sploh ne zna jokat. Ga niti ne slišiš. Izsiljevanje pa še prehitro prepoznaš.

Če ne zaleže tolažba, pregovarjanje, potem otroka ignoriram in čakam na boljše čase (če vemm, da mu nič ne manjka). Seveda to velja zame, ker sem večinoma sama z otroci. Če pa bi imela možnost varstva pa bi šlaven, sama , na svež zrak, v trgovino, kamorkoli...

< Sporočilo je popravil decembrka -- 6.1.2009 22:57:19 >

V vsakem primeru najprej ugotovi, kaj ji fali. Odloži jo v posteljico, daj dudo...mogoče je zaspan/a ali pa rabi malo umiritve.
Potem je še žeja, lakota, temperatura. Moji pomaga, da ji dam mal žabice dol in se lohk s prstki igra. takoj spremeni voljo in je potem bolj zadovolja...se sprosti. Je pa res, da je čez dan zlo pridna in ponavadi že pomaga duda, razen ko se trudva zaspat.

Kadar mam pa pač slab dan....in sem nerazpoložena...moram najprej sebi dvignit razpoloženje.

Mogoče je sitna, ker čuti tvojo utrujenost.

Jaz si za dvig razpoloženja prižgem dobro glasbo (ritmično, ki mi je všeč), dam tolk na glas, da lahko zraven fajn pojem in sem duet...pol pa skačeva in pleševa po sobi. Njej je ful všeč, jaz pa se nafilam s pozitivno energijo, saj se kri mal zalavfa po telesu. Poskusi...uspeh zagotovljen. Pa naj bodo res teb ta hudi komadi in naj bodo vsaj trije . Tako sva obe boljše volje.

Se pa tudi jaz velikokrat počutim ujetnik stanovanja in pospravljanja. Z malo se mi ni problem ukvarjat,....mori me vse tisto, kar je za postorit in bolj si doma, več dela, ki čaka... te mori. Saj tamalim vedno nudimo vse...pozabmo pa na to, da smo družabna bitja in mal druženja z odraslimi je tud potrebno. Ker je to velikokrat težko....pejd na kako kavo (men se to glih ne izide)...alpa zasuč telefon in poklič kako kolegico alpa lubija!

< Sporočilo je popravil Tina 28 -- 7.1.2009 0:49:24 >

meni je že ene 2x v teh 4 mesecih in pol malo "počilo" ko se mi je drl kot sraka..1x sem ga celo malo bolj na grobo prjela, pa mi je bilo potem takoj žal ..zdaj ga enostavno pustim in grem v drugo sobo da se malo skuliram, potem pa spet jovo na novo.

Odložim jo v stajco in se dere dalje, ko vidi, da ni efekta se pa začne igrat z igračami.

Saj se lahko sliši neverjetno, samo pri našem (po 5 mesecu) v večini primerov to tudi zaleže. Zdaj ne vem, ali razume ali pa je samo radoveden kaj mu pravim. V vsakem primeru - jokat neha in me posluša.
Pred 5 mesecem mu pa nisem kaj dosti dopovedovala, ker je jokal le, ko je bil lačen.