oziroma, ali vam kdaj popustijo živci? ( v zvezi z ...ko mu nič ni prav, ko storite vse, kar lahko, pa še vedno sitnari, ko ne veste, kaj mu je...) In kaj storite v takih trenutnkih?

jaz sem ga položila v posteljico, voziček...al pa sem ga kar kakšnemu domačemu ali znancu dala v naročje ter šla za par minutk ven, no če sem ga kakšnemu dala v naročje pa tud za pol ure ali dalj.

Jest ga dam tud v posteljo pa nabašem igrače okoli, je hitro mir potem. Največkrat je siten preden se pokaka. Ko v miru nakida je pa dobr

oja, oja, živci tudi meni popustijo. problem je pa, da sem z  ves dan sama doma in se ne morem nikamor umakniti. Ja, jaz jo odložim v posteljico, grem spit kozarec vode, globoko vdihnem in se vrnem k mali...ter čakam, da bo večer in se vrne mož.

mhm.....popustijo...popuscajo 
nic kaj ces...lekarna....apaurin
mogoce je cas da zacnemo travo kadit hec

nic ne mors......najbol da gres na luft...se vsedes dol...spijes kavo..al pa se tuki spraznes

ja, pri nama je tako, da sva z  sama in se nimam torej nikamor umaknit. Četudi g apustim v posteljici in grem v kuhinjo, ga se vedno slišim, ko se razburja in pritožuje. Ja, ni vedno lahko biti mami

mam obcutek da ce das otroka ko je razdrazen v postlico da ga s tem sam se bol razkurs....
je res da ce si sama z otrokom ti vzame velik tvojga casa...oz.celega...
je vcasih tezko, in seveda trpijo zivci...ampak kaj ces......treba bo zacet pomirjat samga sebe bolj kot otroka

se strinjam

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

heheheheh  a dejte no punce 
kaj ce bi jih mele 5-petorcke

moj pravi "bomo mel svoj nogometni klub"

Še dobro da jih nimam in ne bom imela .

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Jaz imam tri pa nimam problemov z živci .Tudi sem sama doma do 17 ure najmlajši je star 6 mescev ampak je vse ok nimam problemov z nobenim.Tud če se kdaj joka ga mal pocrtlaš pa je vse vredu.Se mi zdi da če otrok vidi (mal večji) da mu je uspelo razjezit mamo ima še večje veselje.Ne se preveč jezit  sae smo mi tud bli včasih mali.

Jaz se pa v družbi punčke, ki sicer ni več dojenček, že ves čas brzdam, tako da mi živci v njeni družbi nikoli ne popustijo. Tudi če jo kaj meče in je sitna, obstaja nek razlog. Tega ne počne zato, da bi me jezila.

Seveda pa skrbim za redno sproščanje, ko si ga lahko privoščim. In pomaga.

_____________________________

Cvetim...

to bi mogla vsaka mamica...si vzet cas zase...uzivat sama s seboj in najti mir....

To lahko naredi šele, ko se sama tega zaveda. Potem se hitro najdeta čas in priložnost.

Madona sem pametna, potem bom pa po porodu tukaj jamrala, da živcev praktično nimam več....

_____________________________

Cvetim...

Ko že vse možnosti izločim (lačen, plenička, krči, zmatran...) in se še kar dere in dere... Ponavadi ga kar malo pocrkljam. Mame ni nikoli preveč in ponavadi se potem počasi umiri. Če pa ušesa začnejo bolet, pa še vedno obstaja prijem za kolike. In ko končno pride možek skozi vrata, ga dobi po hitrem postopku, da si grem glavo malo zluftat.

Je že katera opazila, kako se v očkovih rokah hitro umirijo? Še na kavč ga lahko odložijo,če se derejo, pa se lepo umirijo.

ja sem ja opazila
mislm da zato ker je manj casa z njem .... in ga pogresa...al pa je vrjetno bol razigran kakor mami..saj pri ans je tko....pac ne morm bit nasmejana in oponasat razno ranih fac 24 ur na dan :)

Ja, tatkoti so manj obremenjeni z materinstvom     ...naša (sicer že tri leta stara) se lepo igra, ko tata gleda TV...če sva pa medve skupaj, moram skozi animirat in odgovarjat in gledat in pomagat ...jih tako navadimo?

Za živce pa pomaga, če ga daš v voziček, ali kengurujčka...in malo na zrak...tako ti bo čas hitreje minil...vem, kako je če si cel dan z otrokom-naporno, vendar smo le mi tisto kar rabijo in kar si želijo...drugo lahko vse počaka...

_____________________________

www.by-ab.si

sej to je potem tud tist kar te pomiri.....ljubezen do mamice in zeli imet vso njeno pozornost in ljubezen, in ko se zasmeje te vse mine v sekundi

Jaz pa priznam da nisem tako lepo skulirana mama, kot ste ostale, ki ste se oglasile.

Meni pa popustijo zivci, ko ne vem vec kaj se hoce od mene, ko ne vem vec kaj naj ji dam, pa se kar tecnari. In to gre za tisto posebno vrsto izsiljevalskega joka. Ja boste rekle, da tako majhni otroci se ne izsiljujejo in ne uveljavljajo svoje volje. No pri tem se ne strinjam z vami.

Sama verjamem, da otroci na svet ne pridejo prazni (kar so mi potrdili tudi nekateri strokovni delavci) in da se kako imajo svojo voljo, poleg svojih potreb.

Tako da ja, tudi sama sem zajemala sapo, stela do deset ipd. Je bilo pa tudi tako, da sem jo ene dvakrat bolj na trdo odlozila in pol je sele bil jok. Uzaljenost do konca, farzmaganje, da sem to naredila, se ni potolazila pol ure. Najprej sploh do sape ni prisla. Saj ti je potem takoj zal, samo vcasih naredi "tilt".

Je kar naporno biti cel dan sam z otrokom, sploh ce otrok zelo malo spi cez dan in je tudi uspavanje prava borba. In vsako dnevna rutina tudi naredi svoje, vsaj pri meni je, ker sem clovek, ki se hitro navelica enega in istega. Na porodniski pa je vecinoma eno in isto; dojenje, hranjenje, previjanje, uspavanje, igranje, sprehod...in se ponavlja vsak dan isto...

Hvala bogu je zdaj vecja in je prezivljanje casa z njo postal res uzitek.

S tem se kar strinjam s tabo...najbolje je takrat preusmerit pozornost, če ne gre drugače pa naredit "akcijo", da se dogaja...jaz tudi nisem rutinski tip, ampak sem spoznala, da nam je ohranjanje rutine v teh letih prineslo veliko več pozitivnega, kot pa da bi jaz uveljavljala "svojo razpuščenost"...no tamalo sem ob takih priložnostih kar popokala in sva šli ven, neglede na vreme...zato me še dandanes, prva stvar zjutraj, vpraša "KAM GREMO DANES?" ...sama tudi nisem zelo potrpežljiva in po... za kakšno malenkost...ampak tega je čedalje manj, ker vem, da to v prihodnosti ne bo prineslo nič dobrega mojemu otroku...

Glih danes sve delali obeske za na jelko in je skozi neki prevračala in ni delala tako, kot sem si jaz zamislila...pa sem zdraven samo pihala kot bik...in mi reče "Kaj si živčna?"...sem mislila počit od smeha    

_____________________________

www.by-ab.si

Uf,živci ja. tut meni popustijo. ko vem,da mu nič ne manjka(da je sit,previt...) ga dam v postlo,zraven zajčka plišastega in grem v kuhno in kej počnem ter ga provam preslišat. pa ga tut pol ure pustim jokat. grem vmes mu dat dudo parkrat. sej pol zaspi. boste rekle,da sem kruta,ker gapustim. ma ne, jaz sem tudi mišljenja,da dojenčki že zgodaj uveljavljajo svojo voljo. in ker vem,da kšnkrat joče,sam da bi bil po rokah ga pač pustim,naj se navadi bit sam in se zabavat. pa ne zdej razumet kot da ga nimam nič pri sebi. ga imam tut v naročju dost,sam kadr je pa preveč je pa preveč. pol se ti pa navadjo in nikokr ne morjo brez tebe. razvajenost. joče ap predvsem kadar je zaspan in se mora obvezno prej skregat. al pa kokr se m že rekla,da bi bil sam an rokah.