Na kratko:
sem mlada študentka nekaj čez 20 let, fant je sicer starejši z dobro službo, skupaj sva 3 leta, gre nama lepo, razumeva se super... sedaj pa mi predlaga, da greva skupaj živet, nekam kjer bom bližje ljubljani, da bi se na obvezne vaje in predavanja vozila (od mojga doma pa do LJ sem oddaljena 115km)
in ko ti reče... da si z mano želi otroka in s tem da mi bo pomagal pri šoli in pri financah...
Sej sem bila zelo srečna ko mi je to izjavil, ampak ne-vem... kaj menite vi??

Si želiš? Jaz pri teh letih si nisem ne otroka, ne stalnega deca ne skupnega stanovanja.

mislim da si premlada...in najprej dokončaj študij...potem pa otrok.
če sta oba pripravljena živeti skupaj...zakaj pa ne?

kako lepo....
tko je, jaz bi sicer najprej postavila šolo na 1.mesto, ker verjemi ni lahko vzgajati otroka in zraven študirati... vseeno pa lahko gresta živeti skupaj, čeprav verjemi, da je tudi vožnja naporna...
sicer pa naredi tako , kot sama čutiš... sile je pa verjetno nimata...

kalbo se strinjam z tabo in anonimno.

Ja tudi meni se zdijo to lepe besede in želje, verjamem pa, da si zelo presenečena. Skratka, na tvojem mestu bi mu povedala, da si to želim, ampak da se zaenkrat še nikamor ne mudi.
Skratka povej mu da želiš spontanost in morda si ne želiš nakopati preveč odgovornosti nad glavo in to naenkrat.
Uživajta po obrokih. Predlagam ti, da mu poveš na lep način, da si ne bi česa napačno razlagal. Sicer pa kapo dol za takega fanta

Eh že to da sprašuješ tukaj ti vse pove. Enostavno, al  si al nisi.

Jaz sem mnenja, da ko se par odloči za otroka, mora predvsem ženska biti 100 %, da si to želi. Tudi če maš najbolj zlatega dedca na svetu levji delež odpade na tebe. Če si ga želiš in si pripravljena, potem go for it, če pa ne, pa še počakaj. Samo na njegovo željo se jaz za otroka ne bi nikoli odločila. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

ne sam res...namest da bi svoje mnenje povedala...išče "napake" drugih

Jaz bi se na tvojem mestu verjetno odločila za skupno življenje, ne pa tudi za otroka. Za to se mi zdi še vseeno prekmalu. Vsaj meni bi bilo težko speljat faks+otroka imet zraven.

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

...bom obdržala svojo domačo sobo...

to mi je že večkrat predalagal, da bi šla skupaj živet, sam je bla ta izjava, bolj tko... zdej pa se je prav pogovoril z mano...in mi vse lepo razkril. Povedala semmu svoje strahove zaradi doma, ker moji bi tole sprejeli zelo slabo in zaradi faksa, ker nimam svojih dohodkov.
To je pa res da morava biti oba 100%.... Kalbo zelo lepo si napisal in vem da otrok zahteva svoje in vem da tudi v času študentskih let je verjetno najlepše imet otroka... a vsaj da bi bila v zadnjem letniku, da mi potem ni treba it več v LJ...

se pa lepo zahvaljujem za vaša mnenja, odločitev bo še vedno odvisna od mene in mislim, da mu bom predalgal, da bova raje še malo počakala, da bom vsaj proti koncu 4. letnika, da bom skoraj absolventka... potem ti pripada tudi finančna podpora od države... glede na to da bi bila noseča študentka

Odločiti se boš morala sama. Jaz sem se tudi preselila k mojemu ko sem imela 21 let. In mi nič ne manjka. Ne vem kaj skoz ta leta mečete ven, ker ljudje smo si med sabo različni. Je pa res da sem jaz imela svoj denar ker sem delala prek študenta. Brez svojih dohodkov sigurno ne bi šla v skupno življenje. Ne prenesem misli da bi bila od nekoga odvisna.
Ti pa vseeno predlagam da se prej preseli, živita kkšno leto skupaj in se potem odločita za otroke. Ker "hodit" z nekom ali pa živeti z nekom je ogromna razlika.
V glavnem odloči se po temeljitem premisleku. Če samo živita skupaj in ne bo šlo se še vedno lahko vrneš domov. Če pa imaš namen prvo zanosit potem se pa preselit...v bistvu ne veš kaj te čaka. Ker ne veš kaj pričakovati od skupnega življenja. In težko je potem odditi, ko vidiš da z nekom čeprav ga imaš rad ne moreš živeti. Je preveč takih zgodb.

Ideja o skupnem življenju se mi zdi super - bosta vsaj ugotovila, če sta "za skupaj", ko se bosta morala prenašat 24 ur na dan.
Glede šudija in otroka pa azmisli - katero postavit na 1. meso - je Kalbo krasno napisal.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

v takih letih sem jaz to naredila, ampak se nisem preveč spraševala. vsaj kar se tiče skupnega življenja ne. sem pa poleg faksa še delala preko študenta, čisto odvisna blje da nisi, ker on le ni starš. želja po otroku je prišla pa tudi kmalu, tako kot praviš v zadnjem letniku faksa.

uživaj življenje

_____________________________

iz malega zraste veliko

Če si to resnično želiš tudi ti in če nimata drugih ovir, potem kar korajžno.

Samo sama najbolje veš, kaj je na stvari.

jaz bi bila za skupno življenje ampak neki bi me pa motilo..da sem finančno odvisna od desca. ne vem raj bi šla v tej fazi nekam delat prek študenta in zaključla fax, pol pa otrok.

jaz sem se k mojemu preselila k sm bla stara  19 let.  Če zdele pogledam nazaj, bi še enkrat naredila isto. Me pa mal "zadane" k vidm d sm bla stara "komaj" 19. 

Ampak, ok.. Jaz lahk sam tko rečem - men ni žal. Mava se super, včasih sicer pride do kakšnega prepira, ki nastane zaradi skupnega življenja, ampak to nima veze..

Tako da ti bom čist tako rekla - če si takšna kot jaz (precej resna za svoja leta) pol nimaš kaj razmišljat ali si premlada ali ne. Ostalo pa premisli.