Prejle je prišel domov in mi povedal, da se je zaljubil v drugo. Potem je spakiral in šel. Vmes je potočil par solzic. In rekel, da mu je žal. Po 20 letih skupnega življenja. Po 5 letih poroke. Se je odločil.

Jaz pa niti solz nimam...

Sploh ne vem, kako naj naprej? Niti spat ne morem. Sem čisto okamenela. Ne solz ne jeze ne nič.
Prej sem ga klicala in mu rekla, da ga imam še vedno rada in da ga bom čakala.

2 tedna nazaj je spoznal žensko in se zaljubil. Zdaj ne more brez nje.

???

O marija.

Seveda nimaš solz, saj še nisi dojela

Saj po pravici povedano, jih tudi nočem. Vem, da ni vredno jokat. Ampak čist sem okamenela.
On pa pravi, da mora bit stran od mene in da se v petek srečava in pogovoriva.

Ja točno tako.
In jaz ne dojemam. Zdi se mi, kot da je nočna mora iz katere se bom zbudila.

Kako naj živim naprej?
Vse se mi je sesulo. Samo čutim pa nič ne. Popolnoma nič.

Mogoče imam malo samogovore. Ampak spat tako ali tako ne morem. Se bojim solz. Solz, ki niso vredne.
Niti razlog mi ni logičen. Ne vem, kaj naj...

Niti jeze ne čutim. Ko me je prevaral enkrat, ko sva bila še bolj  mlada, sem mu prisolila zaušnico. Zdaj ni bilo nobene ihte. Nobene driske. Nobene slabosti. Nobene bolečine.

Je to normalno?

Pride za mano?

Upam, da ne.

A nimaš nobene prijateljice, ki bi prišla do tebe?
Čutiš pa nič ne zaradi šoka. Samo si moraš dovolit čutit. Moreš dat ven. Drugače boš samo sebi škodila.

Nimam nobene take, da bi jo sredi noči poklicala. V bistvu nimam prijateljev in prijateljic. Razen tistih navideznih. Nekako so prijateljstva izumrla in ostalo je samo najino življenje. Pa še to je očitno šlo po gobe.

Ni solz.

On pravi, da je to najbolje za oba. Čeprav ve, da sva bila midva najboljši par. Ampak govori v pretekliku.
Jaz sem pa v sebi še kar prepričana, da bova problem rešila. Upam, da ne bom potem razočarana.

WTF ....A SM PROV RAZUMELA....PO DVAJSETIH LETIH......jao....a mata kej otrok.....

Ne vem kaj naj ti rečem.
Jaz sem ista kadar me kaj dotolče. Čist apatična.
Sam pol pa enkrat butne ven.
Upam da boš mirno preživela noč.

Takoj sem namreč poklicala žensko, v katero se je zaljubil in sva se "milo rečeno" pogovorili. No mogoče sem bila jaz malo bolj glasna s svojimi očitki. Ampak njemu sem pa začuda kar odpustila. Pripravljena bi ga bila vzeti nazaj. Ne vem, zakaj? Ampak tako se trenutno počutim. Smešno, bi rekel človek. Ampak tako je.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

verjamem da boli, amapk bolje sedaj kot čez par let še enkrat.

Veš za vaskim dežjem posije sonček in tudi tebe čaka nekdo, ki te bo imel rad, ki te bo spoštoval, ki bo boljši od njega, ki te ni vreden.

Je rekel, da je jokal celo noč po tistem, ko me je prevaral prvič z njo.

In ko sem ga prej vprašala, če je v njegovem srcu še kaj prostora za mene, je odvrnil... da NE. Da je ves prostor samo za NJO.

 

Žalostna zgodba....kot vsaka, ki se konča na tak način..20 let sta bila skupaj? najbrž kakšna najstniška, prva ljubezen in seveda občutek, da bo trajalo za vedno, ali se motim?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore