predvcerajsnjim proti veceru z mojim sediva zunaj pred hišo.

dan kot vsak drug.
zmotil me je rešilec, ki je s sirenami in vso hitrostjo drvel skozi vas. 
čez kakih 5 minut zaslisiva korake po dvorisču in pred nama se pojavi stara ženička, ki je ne on ne jaz še nisva videla.  iskala je zensko, katera ji je par dni nazaj prinesla nekaj za zašit.  po par besedah se poslovimo in tetica oddide.   grozno me je spominjala na mojo pokojno prababico. po izgledu, govoru in kretnjah.

mine še nekaj minut in pod streho, kjer sva sedela priletita 2 lastovici. in letita in letita in kramljata in se lovita, pa malo odpočijeta in spet v let.  več kot pol ure sta nama letela nad glavami cisto blizu naju.

in potem se občutila nek nepoznan mir. vse se mi je zdelo tako mirno. in tako lepo. zrak mi je dišal in uzivala sem v teh trenutkih. nakar me moj rukne.....
ej, stara....kam si odplavala?  sem rekla....ah....nekaj se je zgodilo. nekdo meni blizu je umrl.

pač njegovega komentarja ne bom pisala.....

poklicem "kar tako" starse, sestro in staro mamo. vsi ok. nič posebnega.

prejle mi pozvoni telefon in mi stara mama pove, da so ...nevem... vceraj ali danes v stanovanju mrtvega nasli moza od moje pokojne stare tete.

v otrostvu sem se med tednom pazila pri njima. vsak dan po šoli.grozno smo bili navezani potem je 20 let nazaj teta umrla, moja zlahta se je z stricem na zalost skregala zaradi dediscine in z stricem sem izgubila stik.
ne dolgo nazaj smo se zaceli slucajno srecevat in vedno sva prijetno pokramljala.

ne vem.....v momentu, ko mi je mama povedala za smrt sem se spomnila lastovk.
in ne....nisem žalostna. ne jokam. s5 čutim tisti mir. vesela sem, da sta spet skupaj z teto Lelo.


mislite, da je on poslal lastovici?
sj vem, da bebasto zveni.... ampak ne vem no....


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

ma, jz ne vem, so mi pa vseen šle vse kocine pokonci ko sem brala. Sožalje.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

miš!: pesniška duša! Sožalje 

_____________________________

Miška, moje sožalje. 

in, ja, možno je. Jaz nekak verjamem v to odkar se je par metrov stran od naše hiše, eno noč tak sova oglašala...tega še nisem slišala...in naslednji dan je umrla od mojega očima hčerka.

Sožalje Miška. Absolutno ti verjamem, tudi meni se je to zgodilo...3x. V vseh primerih so se  te osebe prišle na nek način poslovit. V dveh primerih je bilo tako kot ti praviš, mirno in spokojno, v enem pa grozno in v tem primeru sem jokala kot dež in se nikakor nisem mogla sprijaznit, medtem ko v drugih dveh dem čutila smo mir.