mene pa čist informativno zanima kok dolg traja postopek ločitve, pa po kakšni poti bi blo najhitrejš?
jz že kr resno razmišlam o tem, edin zarad jana mi je bed ampak kaj čmo
topk sm naveličana tega kreganja, da...kr ustrelčiča bi ga najraj včasih, pol bi mela vsaj mir

pa ne mi rečt da ste mi rekle, k ene ste mi res to rekle že en let nazaj, ker zdej vem da ste mele večinoma prov-in res je kar pravjo-VOLK DLAKO MENJA, KOŽE PA NE

_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

ah ja je djala pa umrla!

1. Oddaš tožbo za ločitev v sprejemno pisarno sodišča, ki je krajevno pristojno
2. Počakaš, da ti sporočijo datum obravnave
3. Prideš na obravnavo
4. Počakaš na pravnomočnost sodbe.

Pr men je trajalo od začetek junija do konca septembra (vmes je še en mesec sodnih počitnic-15.7. do 15.8.+mediacija-kakšen mesec).

Vmes bo treba še rihtat za stike in preživnino. To je lahko samostojni postopek s tožbo ali pa del ločitvenega. Čeprav preživnina in stiki ne vplivajo na ločitev. Priporočam mediacijo, ker se lahko tam zmenita za stike in vse ostalo okol tamauga, pa še celotnih sodnih stroškov ti ni treba plačat. Pa tudi odvetnika ne rabiš.
Čeprav ga je pametno met.
Taksa za vložitev tožbe za ločitev je okol 8.000. Mediacija je gratis. Po izreku sodbe pa ti  (če je bila mediacija) vrnejo pol takse.

Bo ktera druga še kaj več povedala....
Drgač pa ... no comment...

< Sporočilo je popravil pikec0 -- 6.8.2006 11:58:05 >

Jao, če se ne motim vidva tudi leto nista poročena,ne Se pa strinjam, da če ne vidiš druge rešitve, je bolje, da se ločiš. Glede malega ti pa naj ne bo hudo, ker je bolje, da živi samo z enim od staršev, pa to v miru, kot pa da je dnevno izpostavljen kreganju in kakšnemu tuljenju. Na tvoje vprašanje ti žal ne znam odgovoriti, ti pa želim, da bi bilo to čimprej ter čimmanj boleče za tabo. Srečno.

_____________________________

Ko tonemo, je najbolje, da potonemo prav do dna,
saj se lažje odrinemo kvišku, če se najprej dotaknemo tal.

sej nism še čist rekla da se bova ločila:( ampak če se to do konc leta ne bo pobolšal-kar dvomim po pravici povedan, pol ne bo druge
kaj pa jke s tem če gresta "sporazumno" narazen, brez tožbe-a to se da?pa kako to poteka pa kakšni so stroški?

_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

Za ločitev mora bit tožba - konc.
Sporazumnopomeni, da se vse zmenta preden prideta pred sodnika, tako, da tam nič ne razčiščujeta.

Kar pomeni, al se vse sama zmenta (kar pa mal dvomim) al pa imata mediacijo, ker se pod vosdtvom mediatorja dogovorita o vseh zadevah in prideta pred sodnika že dogovorjena in on samo razglasi sodbo v imenu ljudstva...da se zakon razveže...to je to.

BTW...ti raje kot o ločitvi razmišljaj kaj bi še lahko naredila, so tudi ustanove, ki se ukvarjajo s svetovanjem 'zablodelima' partnerjema. marsikaj se ob dovolj veliki želji in strokovni  pomoči da rešiti, tudi tam kjer rešitve ne prvi uč ni. Ampak želja pa mora bit dovolj velika - pri obeh!

Ločitev naj bo izhod v sili, ko odpove resnično vse, ne pa že takoj prvi ukrep.

se strinjam s pikecom0.

ločitev naj bo res zadnji ukrep, prej je treba dat  skoz vse inštance, tud zakonske posvetovalnice. brez dela ni jela in brez truda tud dobrega zakona ne bo. morata OBA investirat, pa ne samo na začetku, AMPAK cel čas, stalno. tud če se kregata, vama  Momora bit jasno, da to nikamor ne vodi. pa še otrok trpi. kreganje staršev skoraj vsakemu pusti posledice na ta ali oni način.

jaz se sploh ne čudim, da se toliko parov ločuje, ker pred poroko ne razmilsijo o tem, da je treba v zakonu sodelovat in sklepat kompromise, ne more vsak vlečt na svojo stran. tako ne gre. vsi so tako oh in ah, zaljubljeni, pa lubi tu in lubi tam, na posledice pa ne mislijo. tud po več letih skupnega življenja v izvenzakonski zvezi - ko enkrat pride otrok, se vajina zveza spremeni. šele takrat se dejansko pokaže, koliko sta se naučila sodelovati in investirati v družino, ter razumeti drug drugega.


LP

ja sej to je problem, da z njegove strani očitno ni nobene želje več:(
jz sm že bla pr zakonski svetovalki, sam pol on ni hotu it, tko da pol spet ni blo nč, tolkrat sva se že pogovorila, vse zmenila, pa je pol par dni v redu, pol je pa spet isto, tko da SPLOH NIMAM VEČ VOLJE KEJ REŠEVAT, PA NI SPOŠTOVANJA, NI ZAUPANJA, TUD LJUBEZNI MISLM DA NE VEČ...ups, zdej sm šele vidla da sm z velkimi pisala
uglavnem, ne vem če sploh še hočem kej rešit-to je problem

_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

to je to, k sm bla preveč zalublena, da bi vidla, pa tud pšoslušala nism nobenga-zdej pa mam kazen

_____________________________

moj sonček je že "velik fant"

Jaz sem ena tistih, ki si jo fajn napizdla ko sem ti svetovala, da se ne poročit, da si premlada. Ampak res je ko si zaljubljen nobenga ne poslušaš in to je to. Tko, da ti ne bom rekla zdaj pa imaš. Pač nekaj stvari moraš probat in se fino opečt, da znaš pol drugič mal bolj razmislit in se ne vrtoglavo pri 19 podat v zakon, otroke in kregarije.

Jaz zarad otroka ne bi ostajala z možem. Čist enostavno poznam dosti ljudi, ki so rekli da bi bilo bolje, da bi šli starši narazen, kot pa da so celo življenje poslušal kreganje in prepire.

Pa ja probajta se pametno zment in ne kregajta se preko otroka, ker to je najslabše. Mam prijateljico, ki to počne in ko to vidiš kako šunta otroka proti očetu (ki je čist ok fant... poznam dobro oba) je grozno.

Tako, da veliko sreče kakorkoli se boš odločila. Te pa prosim, da tokrat fino premisliš kaj je zate najbolje (ne samo za otroka) ampak zate. Ker tisto, kar je zate najbolje je tudi za otroka. Če boš ti srečna, bo tudi otrok. V nekem zakonu polnem kregarije bo otrok nesrečen, čeprav bo imel mamo in očeto cel čas pri sebi.