Zdaj pa kar nehaj s takimi neumnostmi, kot so občutki krivde. Ti mu nič ne odrekaš, on je čudaški, da mu sploh na pamet pride iti sam za en teden ob noseči ženi, ki ne dobi dopusta.
Veš, vedno moraš premislit, kaj bi rada dosegla. In lana ti je nekje napisala, da je problem v tebi, ker se ne moreš odločit, kaj bi rada. To je bistvo tvojega problema. Odločit se moraš a ti je važno, da je s tabo, ali ti je bolj važno, da ne izpadeš!, kot da ga omejuješ. Mislim da se ne zavedaš, da to ni omejevanje, kar si ga prosila, ampak da je omejevanje tebe to, da on v takih pogojih sploh pomisli, da bi šel. enkrat moraš tudi sebi privoščit kake pravice, ne le obveznosti. A veš, tvoj te čustveno izsiljuje - še kar. In te bo, dokler mu boš to dovolila. Če ib on ugotovil, da te to ne gane, da on kao trpi, ker ne more iti nekam (žurat, ko noseča žena ne dobi dopusta in ko ima doma dva psa za pazit in poštimat reči za otroka in okol hiše!) če te res ne bi ganilo, če bi mu jasno dala vedet, da to pri tebi na noben način ni sprejemljivo, bi vedel, da mora biti odgovoren - in bi bil brez takega parlamentiranja. Niti na kraj pameti mu ne bi prišlo, da te kaj takega sploh vpraša. In v resnici bi te tudi bolj spoštoval in posledično bi te imel bolj rad.
A prav?! Nehaj se počutit krivo, nimaš se za kaj niti pod točko razno. Zdaj naj pa že enkrat zrihta tisto, kar je treba pri hiši, če ima dopust, pa bosta oba imela občutek koristnosti. Ali pa naj se usede pred tv, pa dolgčas pase in tebi naprej zbuja občutke krivde, kako je itak brez veze, da je ostal pri tebi.....boš sama videla, kaj bo naredil.
Dolgoročno pa itak nimaš kaj. Če se bo tako vedel, da se boš morala "borit" za osnovne reči, te bo itak minilo, če pa se misli v roke vzet, potem pa so še sanse. Vse lepo ti želim.