ups, malo sem zamešala

Kaj zdaj je že šel na morje ali še gre?

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nisem brala vseh nasvetov in predlogov, tako, da se oproščam, če je že kdo povedal isto.

Moj predlog: Kaj pa če bi raje šla skupaj čez vikend na morje oba, lahko tudi sama, brez prijateljev? Pa par vikendov zapored, če ne delaš ob vikendih, seveda. Meni se ne zdi fer, da gre sam. Za vikend že morda, za 6 dni pa je preveč. A tebe bo pa v nosečnosti kar samo pustil doma, pa še z dvema psoma?! A se nebi raje tebi posvetil kot prijateljem? Kar povej mu svoje mnenje ali pa pojdita za vikend skupaj s prijatelji, pol pa nazaj domov. Ali imata možnost, da kdo poskrbi za pse med tem časom?
Veliko sreče.

Ni še šel, šel naj bi v sredo.
Jaz mu nočem krajšat svobode, če bom rekla vredu idi, bom jaz trpela, če mu bom pa ful gnjavla, pa pol mogoče ne bo šel in se bom ful grdo počutla. Jaz nočem da gre sam, ker bi ga raje mela ob sebi, po drugi strani pa ga nočem omejevat.
Ko mu pove, kako se počutim pa reče: eh, daj nehaj. In to je vse kar ima za povedat, včasih še doda: sej veš da ni res. In kaj naj si jaz pol začnem z takim odgovorom. Kr zavre v meni, ker vse pol obrne in se jaz počutim kot največji terorist in mučitelj, kot najslabša.
Kr na jok mi gre. Ves čas. Zadnje čase mi kr solze same stečejo po obrazu, zadnjič sem se v službi spomnila na najin odnos in sem se komaj zadržala. Pa vse kaj rabim je objem pa ga od njega zgleda ne bom dobila, razen če ga seveda ne bom "zahtevala", kaj šele kaj drugega.
Danes mam ful slab dan. Se opravičujem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Še nekaj objemov od mene...

Pa se začni sama stiskat k njemu in reči, da imaš neustavljivo željo po stiku in bližini, da te hormoni dajejo in si nekoliko depresivna in ga terjaj za objeme, poljube...

Veš kaj, mogoče te tudi mal hormončki dajejo in si pač malo bolj čustvena in občutljiva, kot si bila prej. Če veš, da te ljubi, si reči, da to ja ni nič takega. 6 dni hitro mine. Je očitno tak tip, ki ne zna preveč dobro izkazovati čustev. Sranje za takšne kot si ti in jaz, ki noro rabimo objeme, dotike in poljube partnerja.

Jaz vsekakor ne bi bila navdušena nad tem, da sem sama doma, medtem ko bi se on zabaval na plaži. Še posebej, če bi si tudi sama to želela. V kolikor bi šel nekam, kamor mene ne bi vleklo, bi bilo seveda drugače. Povej mu svoje občutke, vendar na lep način. Mogoče mu bo pa naredil kakšen preklop v glavi in bo pokapiral, da sta vidva z še nerojenim otročičkom vendar ja na prvem mestu v njegovem življenju. Če je pa egoist, boš pač morala preživeti. Želim ti vse lepo in ne sekiraj se preveč. Misli na malo bitje, ki ga boš kmalu stiskala v svojem naročju.

LP, Petra



_____________________________

Ne pusti ga.jaz nebi niti v sanjah pomislila,da bi šla na dopust sama brez mojega .Bi ga preveč pogrešala.V vajinem primeru naj ostane doma in dokaže da si mu ti in  na prvem mestu

Veš kaj, kar nehaj se počutit krivo, če bi rada, da je doma. On te grdo, grdo, grdo čustveno izsiljuje. IN nesramna nisi ti, ampak je on. In očitno bo itak svoje speljal, pa bo šel, ker ga najbrž ne brigaš toliko, da bi zaradi tebe kaj moral spustit. Tebe znotraj žre, ker bi se on slabo počutil, če bi ostal doma, njega pa nič ne sekira, če tebe to prizadane - dol mu visi, glavno da bo šel. Zakaj se torej ti sprašuješ, če si čudna? Nisi čudna. Če tako čutiš, da si ne želiš, da bi on šel, potem je najbrž razlog za to. In to pa je tisto, kar se je za vprašat, zakaj tako čutiš. Tukaj bi se on moral zamislit kaj narobe dela. Pa mislim, da se ne bo. Nimam dobrega občutka, in se strinjam z Bagi. PO drugi strani mi je pa jasno, da ti očitno še vedno nekaj daje (v odnosu), kar ti zelo veliko pomeni, sicer ne bi bila tako zelo zaljubljena vanj. Torej ti sicer nežnost manjka, vendar to ni vse, kar ti res veliko pomeni, še nekaj drugega ti on nudi, da te drži k sebi, o čemer morda niti razmišljaš ne.

Jaz ne vem, kaj naj ti svetujem. Vsekakor ti želim moškega, ki ga boš ti in tvoje počutje brigala in ki bo naredil nekaj zate, ko ga boš prosila.

Jaz ga ne bi silila z ničemer, ker je to brez smisla. Očitno se je že odločil, da gre, sploh če ti reče, da težiš brez veze. Čustveno izsiljevat ga ne moreš, ker je očitno veliko večji ego kot si ti, se ga izsiljevat ne da. Poskusila bi ga najbrž lepo prosit, da naj ne gre. Ali pa se mogoče lahko delaš prizadeto (pazi, zraven moraš biti prijazna - to je v resnici spet izsiljevanje - ker če boš jezna, ga boš odvrnila od tega da ostane pri tebi. Lahko pa narediš tudi tako, da vklopiš nasilje, pa ga začneš ignorirat (jaz tega nikoli ne delam, ampak ene pravijo, da pomaga, kaj pa vem). Na noben način ti pa ne svetujem sitnarjenje, teženje, očitanje ali kaj takega. To zanesljivo ne obrodi sadov, pa če ti je še tako hudo.

Ker bo itak šel, lahko na koncu narediš nekaj zase. Vedeti moraš, da v nobenem primeru ne boš prizadela s tem, da se sekiraš, nikogar drugega kot sebe. Ali hočeš sebi to naredit? Nočeš. Torej naredi to zase, pa teh 6 dni uživaj najbolj, kar zmoreš. Vzemi si čas zase, psa pelji samo toliko ven, da gresta na wc - ti moraš biti prva in edina zase, razvajaj se. Naslednjo stvar, ki jo moraš razmislit je ta, kaj boš dosegla, če boš žalostna ali jezna? Ali ga misliš zato zapustiti? Jaz sem skoraj zihr, da ne. Če bi razmišljala nekje na dnu duše o tem, da mogoče ni pravi zate, bi obstajala možnost, da bi on to začutil, zdaj pa ve, da ga imaš preveč rada, da bi kaj naredila zase, in da mu ni treba nič naredit za tvojo ljubezen - lahko hodi po tebi, pa jo še vedno ima. Ali boš potem s tem, da se držiš nanj še nekaj dni kaj dosegla? Po moje itak nič. Če tako razmisliš, potem je boljše, da se kar takoj nehaš držat nanj - zaradi sebe, ne zaradi njega, da se ne boš ti nekaj dni zanič počutila.

NO,lahko se pa jeziš in žalostiš in lahko tuliš nanj in kaj vem kaj še vse.....samo imam občutek, da ne bo pomagalo. Kaj pa vem....

Draga moja, tvoj dec je tak kot moj dec. Tej vrsti se reče dinozavrska vrsta, torej tipi moških izpred 50 letih. Nekaj se jih je obdržalo do danes, a na našo srečo izumirajo. Ok , mal heca, vem pa, da je s takim tipom težko živet,...dokler,....se pri tebi v glavi ne uredijo stvari. Njega ne boš spremenila, lahko pa spremeniš samo sebe. Odloči se: ali ga pustiti ali živeti z njim. Če se boš odločila za slednje, potem se obnašaj tako kot se on do tebe. Hladno, nikar ga ne prosi za nobeno pomoč, ne razlagaj mu o svojem življenju,....


LP,

zdej me pa moj  kliče... 

Evo,  spančka. Aha, torej, začni se obnašati tako, kot tebi najbolj paše. Ne oziraj se nanj. Ni važno, ali bo to on opazil, važno je, da se boš ti dobro počutila, da ne boš ti trpela, sploh sedaj, ko si , ker je škoda  in tebe. Pojdi v šoping, na sprehod, na RR, na obisk, s prijateljico v kino ali na pizzo,...in ne razlagaj mu, kam greš, povej mu, ko se boš vrnila, pa še to samo, če te bo vprašal. Saj ga itak zanima samo, kako bo on za svojo rit poskrbel. Zadnji čas, da ti poskrbiš za svojo.

No, zdej se grem pa jest stiskat k , tako kot se boš ti že prav kmal in boš ugotovila, kaj je pravzaprav največja sreča in ljubezen v življenju.


Lahko noč,


Ines.

Ines. ti veš kakšen je tvoj, drugi vemo še kaj več in ti si se na podlagi vsega odločila imeti še enega otroka z njim? Halo? Tega ne bom nikoli razumela

Tudi jaz tega prej nisem občutila ampak povem ti  sami_y največja sreča je otrok, ker je ljubezen do njega nesebična in nekaj najbolj čistega in lepega. Zato pusti dedca, pusti njegovo zmešano glavo in pomisli na  . NIKOLI ampak čisto NIKOLI ti partnerjeva ljubezen ne more nuditi to kar ti lahko nudi otrok, pri njem se počutiš res ljubljeno - mamico. Res je da otrebujemo tudi nekoga ki nam stoji ob strani nas razume in nudi pomoč a tega je 50% le v knjigah, le malo kdo je tako lepo popoln da bi znal vse to nuditi nam. Vlagaj v otrokovo ljubezen  v tvojo malo pikico in to je najlepša in največja naložba življenja, ki se ti bo celo življenje obrestovala.

Jaz se ne obremenjujem več s tem kaj si on želi in ne premišljujem več kaj dela drugje pa kako se zabava, naj se. Dobila sem najlepše darilo v naročje in sedaj NISEM NIKDAR VEČ SAMA.

Vso srečo ti želim!!!

Verjetno obstajata, glede take situacije, dva tipa žensk:
- ženske, ki si izberejo take tipe, da zraven njih nonstop  čustveno trpijo

2.tip žensk pa čustveno komponento ne postavlja kot glavno in edino, zato ne pride do (ne tako zelo) odvisnosti na ta način.                                                                                                                              Dejstvo je, da smo ženske in moški tako različni in da če ne gre za resnično ljubezen in prijateljstvo (kar je zelo redko), po večini ena stran trpi, ponavadi tista, ki je bolj čustvene narave, večkrat ženske.
Zamenjevat partnersko ljubezen z ljubeznijo otroka pa je v medvedjo uslugo slednjega, saj kako bo on(a) zdravo ljubil(a) svojega partnerja, če ga vzgaja mati, ki je na glavo postavila čustvene zadeve.                     Če ne dobite ljubezni od svojih partnerjev in se kljub temu odločite ostati z njimi, vlagajte vase: v svoje znanje, v svoj zdrav način življenja, v svoj videz... ! S tem vlagate v lastno pozitivno podobo, lastno zadovoljno in srečno življenje in na ta način lahko svojemu otroku daste največ- naučite ga samospoštovanja in sreče! Ob tem pa je vaš otrok še vedno lahko center vsega vašega, le ne ga dušit z vašim čustvenim manjkom in tistim, kar vam ni dal njegov oče!                     LP, Rožica

Ej, oprosti, ampak a si pomislila na to, da otroci ne bodo večno majhni in odvisni od tebe, da se bodo vedno bolj osamosvajali in te vedno manj potrebovali? Ali boš njim prepovedovala svobodo, ker svojemu partnerju ne moreš, ker te on ne upošteva in ne ljubi? Meni se tako razmišljanje, da z otrokovo ljubeznijo poskusiš nadomestit partnerjevo zdi rahlo bolano in je verjetno prvi korak do tega, da boš svoje otroke vzgojila v mamine maze.
Pomisli predvsem na to, da čeprav ti zdaj otroci dajejo veliko, en dan bodo odšli in ti boš spet sama. Veliko težje bo takrat najti nekoga novega, razen če želiš vse življenje ostati v mrtvi vezi...

Ne vem, razmišljanje nekaterih je za mene pač nerazumljivo. Partnerstvo je ljubezenska zveza, ne pa stanovanjska skupnost za zmanjšanje stroškov življenja, vsaj zame...


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Če imaš vse ne moreš vedeti kako je če tega nimaš

Svojega otroka nimam kot nadomestilo za svojega partnerja dragi moji toliko pameti upam da premorem in se mi zdi bolano da sploh nekdo pomisli da imaš lahko otroka za nadomestek. Pravim le da sem se osredotočila na otroka da se ne sekiram več za partnerjeve izpade, ljubezen ne iščem in jo ne zahtevam od nikogar, otrok ti jo sam pokaže in nameni in to mi je dovolj!!!! In še nekaj tudi ko bom stara že 50 let bom še vedno mislila in imela rada svojo mamico kjerkoli že bo. Ta vez v normalnih pogojih nikoli umre.  Iz te ljubezni izvira pomoč do staršev ko so v težavah, ko postanejo stari..... jaz jima poleg svoje družine nameravam tudi pomagati - in tako se nesebična ljubezen vrača dragi moji to sem imela v mislih.

Moja mama je naredila in še vedno dela enako kot delaš ti anonimna. Že dolgo več ne išče ljubezni pri očetu in se zanjo ne trudi. Zato bi pa za naju z bratom naredila vse. Dosti krat reče, da sva midva vsa njena sreča, zadovoljstvo, da več ne rabi, pa da tudi skrbi ima z nama zadosti. Mene pa to njeno razmišljanje včasih tako moti, ker prvič bila bi bolj samostojna, v življenju bi se bolj znašla, če nebi tako veliko ona naredila za naju. In drugič, ker mislim, da si zasluži mnogo mnogo več. Zasluži si, da bi jo imel nekdo rad kot žensko, da bi ji nekdo pokazal še drugo dimenzijo življenja. Bojim se, da ji bo enkrat žal, ampak takrat bo že prepozno. Otroci opazijo, ko vlagaš vso energijo v njih. Eni to lepo izkoristijo, enim pa je hudo za mamo. Trudi se tudi za partnerja, že zaradi tega, da bodo otroci imeli zgled kako parterstvo funkcionira, kako je, če se dva ljubita, kako zgleda, če se partnerja med sabo razumeta. Čeprav je mama za mene naredila vse, tega zgleda mi pa z očetom vseeno nista dala.

vse tiste, ki  ste z moškim, ki vas čisto ignorira mad vama ni nič topline, nežnosti, vse je na hladnem ..zakaj ste sploh z njim, kaj imate od tega da ste z njim, kaj vas drži tam da živite z njim??
Ravno tako bi lahko živele same s svojimi  , A ste sploh srečne in zadovoljne  s takšnim življenjem kot ga imate ? kako lahko živite brez ljubezni? seveda imate svoje otročke ampak ljubezem med moškim in žensko je tudi  lahko nekaj tako zelo  lepega, a tega nič ne pogrešate?

Jaz s takšnim življenjem nebi bila srečna, nevem kako bi lahko tako sploh živela.
A bojo ti vaši otroci sploh spoznali kaj je ljubezen? Poznali bodo vašo materinsko ljubezen, ne pa tiste kako ati objame mamico jo stisne k seb, kaj je to družinska ljubezen, otrok  po moje to enkrat začudi da nekaj v njegovi družini ni vredu, da je nekaj drugače kot v družini njegovega prijatelja? Mogoče bo zaradi tega žalosten, razočaran... Otroci so  čustveno občutljiva bitjeca.

Zanima me kako se obnašajo do otrok, so tudi takšni  do njih kot so do vas? JIh kdaj objamejo, jim kdaj povedo , da jih imajo radi, jim dajo kdaj poljubčka, se kdaj igrajo z njimi? Sploh igrajo vlogo očeta?

Nimam se za mučenico ker mi partner ne streže v vsem. Ima svoje muhe ki jih sedaj že dodobra poznam, ni tip ki bi mi izkazoval ljubezen na veliko - pač tak je. Je pa zelo dober in skrben oče. S tem ko sem ga postavila za dojenčka, s tem ko sem mu pokazala da ni on tisti za katerega bi ubijala, za katerega bi se jokala cele noči, si pulila lase in postavljala na trepalnice je prišel do spoznanja da smo vsi le ljudje. Da ni veliki lepotec ki bi osvajal celi svet, da ni več najstnik ki bi mislil le s spodnjo glavo, se ga nacejal ob vsaki priložnosti.... Spremenila sem sebe in spremenil se je sam!!!! Ne čakam ga več da pride domov, ne sprašujem kam gre vsakič, nimam ga na vrvici, v bistvu sem sama osvobodila sebe in s tem tudi njega. Postal je dober mož in še boljši oče!!!!

Predvsem anonimna ti nisem mislila svetovat da ga pusti, da spokaj kufre, da je grozen brez možganov, da ga mal zdresiraj....in podobne brezvezne stvari ki nimajo smisla in so le nekaj napisanega daleč od realnosti. Nama ni bilo lahko a sva spoznala kaj nama najbolj pomeni vsak zase brez pritiskov in groženj pa velikih scen. Meni ni toliko do tega da me moj vsak dan 10X objame pa pove kako sem lepa in ..... meni izkaže ljubezen z nesebičnostjo, pomočjo kadar ga potrebujem in vse to dosežeš takrat ko SAM DAJEŠ. Bodi mu vzor in vzgled. Ko bo prišel otrok ne bo lahko če bo še vedno sebično gledal vase in tuhtal kako naj se mu izpolnijo želje. Povej mu da jih imaš tudi ti, da si tudi ti človek ne avtomat, in da je tvoja velika želja družina, da sta (in da boste) skupaj vsi trije. Če imaš možnost čez vikend pojdi z njim, če nimaš možnosti mu ponudi možnost da gresta sama takoj naslednji vikend ko boš frej.

In tisto zakaj še vstrajate pri takih???? Ker nismo otroci da bi se nekaj naveličali in izpustili iz rok ker poznamo odgovornost in predno nekaj izpustimo poiskusimo če se da še kaj rešiti. Zveza med dvema meni nekaj pomeni, v njo nisva šla zato da bi imeli sosedje kaj govoriti ampak iz ljubezni. Pridejo pa težave tu ali tam, kjerkoli , mogoče bodo prišle tudi k vam ki jih sedaj ne poznate in tkrat je potrebno da sem sama odrasla in s tem rešila svojo družino. Svoje potrebe in svoj ego je za trenutek potrebno odložiti in se osredotočiti na prihodnost ki je za naju sedaj svetlejša!!!

Mojemu možu na kraj pameti ne bi prišlo, da bi šel na dopust brez mene. Sploh pa ne, ko bi bila (in sem bila) noseča.

Je pa bil tudi zadržan glede sexa v času nosečnosti, ker se je bal, da bo malemu kaj naredil.

Ok, danes sma se pogovarjala in res več ne vem nič. On je rekel, da mi izkazuje nežnost z objemi, samo da jaz tega ne opazim, ker hočem vse v presežkih, torej če bi to non stop dobivala bi opazla, zdaj pa ne opazim, če me objame samo 1x na dan. Po francosko pa se baje noben (po 7 letih poznanstva) več ne poljublja  MIslim Halo!!! Nekak sem jaz kriva za to, da ne "pride" večkrat do mene. Res sem bla šokirana ko je rekel, da ga jaz nočem. Kak te, če jaz hrepenim po tem!? Jaz se res ne trudim več, ker ko po enem letu dni nisem dosegla s tem, da sem rinla v njega, sem se začela počutit odrinjeno in nisem več hotla rinit v njega. Zdaj pa tudi to ni vredu, ker ne pokažem da si ga želim. A ko sem se naga vsedla nanj me je samo odrinil, ker ni videl na TV + neštetokrat ko sem hotla kaj več v postalji pa ga je vedno nekaj bolelo. Rekel je, da se res ne spomni, kdaj je on dal povod za sex. Ker ga nikoli ni. Jaz ne vem, če kdo to razume, samo nimam moči se skozi trudit in prosit za nekaj kar vem, da ne bom dobila in to znova in znova - on pa mi reče da sem se nehala trudit. Kaj pa naj, celo življenje skačem za njim in ga prosim da me povoha!!!
In zdaj študiram ali sem res taka, da ga sama odrivam, ker se meni ne zdi tak. Da sem jaz kriva za vse to. Je res to vse v moji glavi? Pa vem, da ni. Vedno vse obrne tak da izpade kot da sem jaz kriva da je tak.
Malo me tudi hormoni matrajo, smo če se mi pa res ne zdi, da bi bla taka. Ful sem žalostna. Pa skozi mama ta problem. Pa mu zagnjavim in je nekaj časa vredu, pol pa spet vse še enkrat...

ga ubijem k muho! če smo skupi smo skupi..a smo failija la pa nč!

 A ni to tako: midva sva skupaj/poročena, pričakujeva / imava otroka, torej sva družina...in kje je pol MOJE življenje in pol NJEGOVO življenje  Ne štekam. Če sva pa družina. To je NAJINO življenje.
Če imam problem, grem taprvo k svojemu možu. Da pa ne bi mogla it, bi bil pa kmalu moj bivši.

Sori. Sami_y, smiliš se mi, boga si mi. Jaz bi ga naterala. No, ubila kot muho  (hvala LARA)