[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Porocila si se.. pa se nimas urejenega albuma??
Dej hitr nooo..

Se popolnoma strinjam!!! Ko tole berem mi ni dalo miru, da se ne bi priključila, čeprav redko kdaj kaj napišem; me je pa tema potegnila...

Naj povem, da je zame definitivno bolje biti sam, si organizirati lajf maximalno po svojih željah, uživati samsko življenje, se sprostiti in zaupati življenju, KOT PA TRPETI ob sebi nekoga samo zato, da imamo nekaj ob sebi.. ..slednje je vsekakor slabša izbira!!! Vsaj zame - govorim tudi iz lastnih izkušenj.

In kar ne razumem vseh teh žensk (jih poznam!), ki bi dale 'vse' samo, da bi imele zraven sebe "nekoga", ki mu binglja med nogami... no, lahko je tudi ženskega spola, da ne bom pristranska... Kajti če tega "nekoga" ni, je kot da jih pol  manjka.. Po drugi strani, pa ko takega "nekoga" imajo, se samo pritožujejo in sanjarijo kako bi lahko bilo, hrepenijo po 'pravi ljubezni' in o tem, da se je pač treba sprijaznit s tem kar imamo...
In še kako se lahko zgodi, da na račun 'samo, da imam "nekoga",  mimo njih  bežijo tisti s katerimi bi lahko doživeli stanje ljubezni...

Ko zaupamo sebi in življenju, se sprostimo in predvsem, ko SE začutimo in imamo radi, potem pridejo ljudje, ki si jih zaslužimo, in lahko rečem LJUBIMO... Vsaj meni se je tako zgodilo.... Sem pa rabila precej časa, da sem bila sposobna odvreči oklep, ki se mu reče  'mnenja drugih'.... 
In ko sem najmanj pričakovala, se je zgodila LJUBEZEN in ZALJUBLJENOST HKRATI... tako vseobsegajoče brezčasno stanje duha, popolni mir in nemir v enem... Je težko razložit... Stanje traja že nekaj časa, pa je še vedno nespremenjeno, kljub vsakdanu, ki ni vedno naklonjen....

Zdaj pa bodi dovolj...
Nora

            Ja, zaljubljenost kot so že napisale ( in – li), je evforično stanje nabito z adrenalinom, ko po prvem poljubu po rokah splezaš na vrh koša in si ves kot omamljen. S časom ta evforija mine če si sposoben dajanja in prejemanja ter spoštovanja druge osebe se pretvori v ljubezen, ki traja. Od tod toliko težav med pari, ki po nekaj letih ugotovijo, da so se ohladili drug do drugega, ker iz različnih vzrokov niso bili sposobni te pretvorbe v ljubezen. Največkrat imajo o tem napačne predstave, kako naj bi ljubezen sploh izgledala in imajo eno veliko pomankljivost: ne znajo poslušati.
Pogosto pa ljubezen zamenjujejo tudi z navezanostjo in strahom , biti sam. Toda resnične ljubezni si sposoben šele takrat, ko si sposoben živeti sam in ko imaš rad tudi samega sebe, ker takrat ne postavljaš pogojev, kakšen mora biti partner do tebe, da ga boš imel rad, ampak si preprosto rad v njegovi bližini in ga spoštuješ takšnega kot je.
   Seveda pa to ne pomeni, da ga ne opozoriš na napake, če ga lomi. To bi bila pa že brezbrižnost in nespoštovanje v drugo skrajnost. Včasih si morata povedati kikse, ker jih največkrat sami ne opazimo, in partnerju potem stati ob strani pri njegovem osebnostnem razvoju ampak brez nervoze in pogojevanja.
           
            Danes grem na obisk k družini na morje po skoraj treh tednih. To pa že niso več metujčki ampak METULI. Tako dolgo od časov prvega poljuba še nisva bila narazen, niti v času vojne ne. Še takrat sva proti koncu vojnih napetosti ponoči skupaj stražila TV stolp na Uršlji gori ( zdaj veste, kako varni ste takrat bili). Hrepenenje je že tako silno, da se še komaj zadržujem, da ne sedem takoj v avto in grem k njim. ). Lahko rečete temu tudi navezanost, mi je vseeno, če je pa tako lep občutek, da te ima nekdo rad.
 
Pa še ena zgodbica iz knjižice Ptičja pesem:
 
Dolga leta sem bil pravi nevrotik. Neprestano me je kaj skrbelo, bil sem potrt in sebičen. Vsi so mi prigovarjali, naj se spremenim, in ponavljali, kako da sem živčen. Bil sem užaljen, drugič sem jim spet dal prav in se hotel spremeniti. A mi ni šlo.
 Najbolj me je bolelo, ker je bil takega mnenja tudi moj najboljši prijatelj.
Potem pa mi je nekega dne rekel:« Nikar se ne spremeni, ostani tak kot si. Rad te imam takšnega kot si; ne morem si kaj, da te ne bi imel rad.«
   Te besede so zvenele mojim ušesom kot glasba: » Nikar se ne spremeni. Nikar se ne spremeni…Rad te imam.«
   In sem se pomiril. Kar oživel sem. In – o neverjetni čudež – spremenil sem se!
 
Firasto

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

ti druga anonimna si pa vstrelila čist mimo.
jaz sem si iskala nekoga s komer bom lahko delila življenje. tega sem si nadvse želela in sem tud našla nekoga, ki je skoraj kot narejen zame. nisem ga namerno iskala takega kot je, imela sem pač srečo - iz one night standa se jeTAKOJ razvila resna zveza. ZAVEDNO sem ga vprašala, če bi želel hoditi z mano, ne iz tiste zaljubljenosti - ker po 1 noči te še ne more biti. ampak sem takoj videla, kak tip je, da mi bo z njim lepo, da bi si lahko ustvrila prihodnost in od tistega dne naprej sva skoz skupaj- zelo dobro sva se ujela. le da tistih globokih čustev ni. ali pa ni več. rada ga imam, ga pa ne ljubim. mislim vsaj. morda pa je to samo prehodno obdobje, ker sem se počutila tako prizadeto. morda pa ga ljubim, pa sploh ne vem.

ti si rekla da nočeš nekoga trpet oz. prenašat - moža nisem prisiljena trpet in ga nisem prisilnjena prenašat in nisem prisiljena živet tako kot njemu paše. tega tudi ne počnem.  včasih popustim, včasih pa mora popustit on. tud ga "ne prenašam", zato ker sem z njim čisto prostovoljno in ne iz teh razlgoov, kot pišeš ti.  vedno sem mu dala vedeti, da ga ne rabim, da je takorekoč prost - če bi želel oditi, bi lahko odšel. pa ni in ne bo, ker me ima rad.
v tem smislu - moškega pri hiši, ali pa da hrani družino itd ga niti nočem imet... potrebujem ga, ker želim biti z njim, imam ga rada. želim biti del njegovega življenja. skupaj z njim sem si uredila dom, ustvarila družino. če mi ne bi odgovarjal, bi ga že daven dan postavila na cesto. ni popoln, je pa moj mož in z njim delim življenje. žal mi je samo, da ga ni bilo ob meni, kosem ga najbolj potrebovala. pustil me je na cedilu. to je moj subjektiven pogled. on najbrž razmišlja drugače,če sploh kdaj razmišlja o tem.

mi se pa tukaj pogovarjamo o ljubezni. jaz VEM, da imam moža RADA.  NE VEM pa če ga ljubim. mislim da ne. morda se motin. ampak mislim, da ne. odgovore iščem kot vem in znam, morda bom pa nekega dne videla, da sem ga ljubila, ko bom stara in polna življenjskih izkušenj. morda bom pa videla tudi do, da nisem ljublia samo njega, ampak še koga drugega. ali pa sploh nikogar.
kako si si sploh lahko siguren, da nekoga ljubiš.?

 Pa še to:
Precej se jih pritožuje nad svojimi partnerji vendar obstaja resničen rek: VEČINA LJUDI SI ZASLUŽI DRUG DRUGEGA.
Ali ker dobijo povratno, kar dajejo, ali pa ker ga prenašajo, ko bi ga morali že davno poslati  k vragu. Tudi v partnerstvu velja pravilo, da lepa beseda lepo mesto najde.

Firasto

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Anonimna se Ti opravičujem, saj odgovor oziroma razmišljanje ni bilo namenjeno izključno tebi... Mislim, da sem ga napisala kot odgovor Tjazy-ju...
Mišljeno je bilo bolj kot razmišljanje, mnenje (moje) na to temo, ki pa si jo res začela Ti. Sem si jo zdaj še 1x prebrala...

Kar pa se razlike med rad imeti in ljubiti tiče - mislim, da ve vsak zase, ko to doživi. Zelo subjektivno!!!
Naj ti povem, da sem sama 13 let samo mislila, da svojega bivšega moža ljubim, da ga imam najrajši na svetu in da ga ni moškega, ki bi ga lahko zamenjal in da se bom ubila, če me zapusti!!! Kako sem se motila....
Šele, ko sem spoznala svojega sedanjega moža (v samski fazi jih je bilo kar nekaj, tako da sedanji mož ni bil prvi po bivšem), sem spoznala več kot očitno razliko..med imeti rad in ljubiti... Je pa zanimivo, da tudi on prvega dne pravi, da me nima rad ampak, da me ljubi... In da to ve.

Veliko sreče!

Če nekoga pobožaš, ker ti je noro všeč - je to zaljubljenost. Če pobožaš nekoga, ker si ga sprejel takšnega kot je - je to ljubezen

Če te ščemi v trebuhu, ko ga vidiš, ko pride iz službe domov - je to zaljubljenost. Če te ščemi v trebuhu, ko pride iz službe, ker veš, da se boš naslednje ure z njim počutil ljubljeno, varno in spoštovano - je to ljubezen.

Če znoriš, ko naredi napako - je to zaljubljenost. Če si se o napaki pripravljen pogovarjati in sprejemati kompromise - je to ljubezen.

Če greš z nekom skupaj ven, ker želiš vedeti kaj tam počne ali pa ker se dobro počutiš, ker zraven tebe hodi "dobra trofeja" - je to zaljubljenost. Če greš z nekom skupaj ven, ker si zaželjen - je to ljubezen.

Če misliš, da te bo zapustil in boš zaradi tega naredil samomor - je to zaljubljenost. Če o tem ne razmišljaš - je to ljubezen.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tjazy,

z leti s pomočjo emperike človek pride, ne le v nova 'leta', ampak tudi do novih spoznanj, vedenja in zavedanja samega sebe s seboj in v stiku z okolico...

Tako kot v življenju je tudi v znanstveno raziskovalnem delu...in obratno.......
Če želiš biti uspešen, je potrebno sprejeti dejstvo, da je 99% časa potrebno za delo brez rezultata, in samo 1%, da prideš do končnih zaključkov in spoznanj... tudi do spoznanj v ljubezni.

Ja, tokrat ne mislim, tokrat vem, da sem s človekom, ki ga ljubim!!!

Pozdravček
Nora