Vprašanje je pravzaprav namenjeno vsem - tistim, ki ste to že kdaj prakticirale, in tistim, ki še niste...
Za tiste, ki ste - kdaj, koliko časa in zakaj ste živele na tuj račun? Na čigavega, pravzaprav? Za približno kakšen mesečni znesek? Kaj vse so vam kupovali ali plačevali drugi? Kako ste se takrat počutile?
Za tiste, ki niste - v kakšnem primeru bi? Kje bi postavile meje, dokler bi jih sploh lahko?

Najbolj pa me zanima konkreten primer... par, stara okrog 30 let, neporočena, s srednješolsko izobrazbo. Živita v hiši njegovih staršev. Brez najemnine. Stroške plačujejo starši. Par ima dva otroka. Recimo, da predšolska. Ona je "samohranilka", on "samski". Oba sta "uradno" brezposelna in prejemnika vsega možnega s socialne. Istočasno pa oba na črno delata tačas, ko sta otroka v zastonj vrtcu ali pa takrat, ko ju čuvajo starši. Imata avto, napisan na starše. Itd... saj si predstavljate, kajne... ampak - ta način življenja sta izbrala zato, ker vse, kar "izmolzeta" in zaslužita, šparata za parcelo in hišo...

Samo vaše mneje o tem me zanima... ne se mi skregat spet...

Za opisan primer: že Tito je rekel: ZNAJDI SE.

Jaz zaradi takih  nimam ne več ne manj. Zato me tudi boli, kaj delajo.
Naj uživata dokler lahko.

Meni je vseeno, kako si kdo organizira svoje življenje, saj je to konec koncev njegov problem. Se pa včasih vprašam, kakko takšni ljudje (tvoj primer) razmišljajo oz. v čem je njihova logika. No saj vem, zakaj tako razmišljajo, vendar dolgoročno se takšno razmišljanje in življenje ne izide ravno najbolje. Kot prvo so zelo slab vzor za otroke, kar pomeni, da bodo po vsej verjetnosti tudi otroci tako delali, pod drugo pa me zanima, kako se bodo preživljali, ko bo prišel čas penzije. S čim in kako? Bodo prodali hišo? No pa tudi to je njihov  problem.
Jaz nisem tak tip, tako, da o t tem še nisem razmišljala oziroma s tem nimam izkušenj. Pa tudi delam na tem, da mi ne bo treba živeti na tuj račun.

   Točno tako. Zakonodaja je tako zastavljena, da je tako početje, kot ga opisuje Kerensa, možno. Ni torej ničesar kriv omenjen par, ampak luknje v zakonu ( konkretneje nikakršen nadzor nad "porabniki sociake" ).

hehe, Drnovšek pravi, da "pravi" ljudje ne potrebujejo zakonov, temveč se sami ravnajo tako, da drugim ne škodijo

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Bemti Marogica....končno se enkrat ne strinjam s tabo v celoti

Jaz plačujem nenormalen znesek za pokojninsko zavarovanje, pa dvomim, da bom v času, ko bi naj uživala zaslužen pokoj, videla kaj dosti od tega denarja. Bi pa recimo veliko več, če bi bila kot tadva in bi omenjeni znesek nalagala v kakšen sklad. Potem pa bi bila prava bogata penzionistka.

Mogoče pa bom začela razmišljat kot ta "pametnjakoviča"  

Samo finta je v tem, da ga ta dva "pametnajkoviča" ne vlagata v sklad, temveč v hišo, kot je napisala Kerensa. TOrej bosta imela samo denar, če bosta hišo prodala. TOrej denar in brez hiše ali pa hišo in brez denarja. Pa še nekaj, ti nisi "pametnjakovička", ti si pametna in to je občutna razlika.

Magi*, o tem Drnovškovem  stavku se pa lahko samo smejim.....

Jaz zivim doma, pa vendar si placujem stroske...kaj pa sta starsa,da mi bosta pri teh letih placevala? A me nista dovolj casa zivela? Meni se zdi absurd zazirat starse...

Odkrito povedano me en drek briga kak drugi živijo, če s tem ne škodijo meni. Jaz živim tudi v hiši staršev, v svojem stanovanju, položnice in vse kar zraven spada plačujem sama in mam tako čisto vest. Za penzijo si pa tudi plačujem, ker se na državo ne zanesem, mam življensko zavarovanje. Sicer me tudi tu lahko nategnejo, samo kaj čemo, v zokn pa doma tudi ne bom tlačla 

Vsak pač živi po svoje in kakor ve in zna in kakor mu vest dopušča. Jaz ne bi mogla biti odvisna od nikogar, če pa to komu paše, pa naj pač živi tako, tudi prav...


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Bi kaj spremenile mnenje o teh dveh "pametnjakovičih", če bi dodali, da si ob vsem tem sama plačujeta delovno dobo, sta življenjsko zavarovana in tudi varčujeta v skladih za penzijo?

Ne vem, zakaj bi naj mnenje spremenila, saj sem napisala, da mi je vseeno, kaj delata. Mogoče samo to, da sta pametna, ker si plačujeta to, kar si naštela. Vprašanje je samo, če si to hipotetično vprašala ali si pa res plačujeta

Kerensa delovne dobe si sam ne moreš plačevat, teče ti le v primeru da delaš, sam si lahko plačuješ pokojninsko dobo ampak v tem primeru ne moreš biti zdravstveno zavarovan po komerkoli od svojih (kar je brezplačno) ampak si moraš v tem primeru tudi sam plačevat zdravstveno zavarovanje (3.600) - po novem zakonu ki septembra stopi v veljavo.

Sama si plačujem oboje ker sem trenutno še vedno brez službe in nobene socialne pomoči. To kar delajo drugi me koneckoncev nič ne briga saj tudi država molze vsevprek ni čudno da si ljudje iščejo lažjo pot. ZAKAJ BI DELAL ČE NI TREBA, oz. ves dan premišljujejo kaj bi delal da nebi delal!!!
Bolj kot to se meni zdi absurd da mlade mamice zaradi otrok ki jih imamo ali si jih še želimo ne dobimo dela saj za vse predstavljamo le strošek in v tem primeru bi morala naša socialna država nekaj narediti, ker na koncu izpademo kot osebe ki se jim ne da delat in tako nas smatrajo povsod najbolj pa še na zavodu za zaposlovanje. In kar je največji absurd izpademo takšne v očeh uslužbenk ki so mogoče malo starejše od nas in vse z 2 ali 3 otroki, od njih bi pričakoval malo več tolerance.


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Odvisno katero razmišljanje(filozofija) ti je bliže.

saj Marogica, mišljeno je bilo kot cinična pripomba;)

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Bom še jaz povedala svoje mnenje.
Namreč tudi jaz sem se odločila za lažno samohranilstvo. Vzrok pa je bil v izkušnji iz moje mladosti. Namreč, najbolj sem bila prizadeta v srednji šoli, ko sem oddajala vlogo za štipendijo. Zavrnili so me zaradi ušivih 97 SIT, ker smo presegli cenzus (živela pa sem samo z mamo in mlajšim bratom). In potem se je moja sošolka, ki imajo privat trgovino, pa oba starša (no, pa tudi brata in sestro) pritoževala, ker je dobila tako majhno štipendijo. Najbolj me je pogrelo, ker so mi upoštevali preživnino od fotra, ki je itak nisem dobivala, priložila vse dokaze, da ne plačuje, da smo v tožbi, pa so jo vseeno upoštevali. socialna in zavod in vse skupi.
No, štipendijo mi je naposled uspelo pridobiti šele v drugem letniku faksa. Sem pa s partnerjem zato sedaj tako poštimala, ker nisem hotela izgubiti še tistega nekaj denarja, ki sem ga dobivala zase. Ej, da bi ga morala še za vložke fehtart, se mi pa zdi grozno ponižujoče. Meni osebno.
Imam edino ugodnosti pri otroškem dodatku (ki je itak namenjen otroku in ne meni) in pri vrtcu. Ko sem hotela zaprosit za denarno nadomestilo, pa so mi rekli, da ga ne morem dobit, ker imam za celih 100.000 delnic (certifikat) in če jih prodam, lahko s tem denarjem živim tri (3) mesece!!! Aja, avto imaš pa lahko do vrednosti 2.000.000, pa dobiš socialno!!! No, socialne sedaj nimam, ker tega denarja ne prodam. Če pač ne zastopijo, da moraš imeti neko minimalno rezervo v primeru nesreče, potem naj si jo pa nekam zataknejo. Midva se zmenila, da bova imela tako stanje dokler ne dobim redne službe. Ker bo potem itak vseeno. Pri 160.000 prihodka se 10.000 še kako pozna, pri 350.000 pa precej manj.
Saj nimava ne vem kakšnih strašnih ugodnosti. A vsaj normalno živiva. Jaz ne rabim ne vem kaj, hočem pa, da bo vsaj moj otrok imel nekaj normalnega za oblečt (jaz sem namreč v najbolj občutljivih letih hodila s hlačami strganimi med nogami, nisem si pa mogla kupit novih).
Tudi jaz delam na črno. Ni ne vem kakšen denar, je pa moj in mi ni treba prosit.

Vsak je svoje sreče kovač!

_____________________________

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Na tuj račun živita svak in svakinja. Jaz bi tudi, a ne morem, jima neskočno zavidam.

Zgleda takole:
živita v mansardi, imata sobo, dnevno, wc. Spodaj pri starših imajo skupno kuhinjo, kuha, nabavlja tašča. Stroškov s hrano in ostalih: elektrika, komunala, gorivo, ... nimata. Tast in tašča jima za dojenčka kupujeta adaptirano hrano in oblačila.
Svakinja obira rožice, gleda limonade, tast medtem nosi in hrani dojenčka...
Ona dobiva starš. dodatek, on je zaposlen.
Kupili so jima avto, če je že dojenček pri hiši ...

Imela sva  možnost, da živiva  na tuje stroške, da sva tiho, prikimavava, medtem ko nama drugi odnašajo rit.
Izbrala sva svoje stanovanje, svoje stroške in svoj denar.

Sedaj točim solze, , ker nimam več šanse živet na tuj račun.

aja...sam pomoje,da vsak,ki vsaj mal razmislja s svojo glavo ve, da to ni nacin...zato pa mamo tolk razvajencev,ki se ne znajo in nocejo odcepiti od tastarih...seveda, ko je pa tako lepo doma...ko imas vse pri roki....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kaj pa vem, jaz sem še zelo socialistične sorte. Vsi za enega - eden za vse. Imel je socializem polno lepih reči. Predvsem so ljudje skupaj držali, malo manj goljufali, niso bili tako zavistni, pa imeli smo socialo zrihtano precej bolje kot zdaj. Dandanes ne moreš niti do zob priti, če ti kak izpade, prej ko v dveh do štirih letih. Burek skratka. Iz tega ven izhaja, da so materialne reči danes zelo pomembne. Vsem. Če se dobro zazrem vase, tudi meni. Ne bi mi bilo več fajn biti z dvojimi kavbojkami 5 let skupaj, pa s praznim hladilnikom.
Tako sem se včasih jezila, še nedolgo tega, ker ljudje goljufajo. Ni bilo v skladu z mojimi nazori. Še vedno ni. Ampak mi ni več vredno se jezit. Niti mi ni več vredno obsojat. Vsak človek ima določeno dozo reči za poštimat v življenju. Eni nekaj, drugi nekaj drugega. Nihče ni brez. Ta dva zgoraj, v kerensinem primeru, sta si pač izbrala pot, ko imata dovolj denarja. Vendar mi je čisto jasno, da ni človeka, ki bi mu bilo vse z rožicami postlano. Pa bi vendarle tudi to privoščila vsakemu. Daleč najbolj. Da bi bili ljudje srečni in polni življenja. Brez težav. Pa ni tega. Nikjer. Zato je zavist po moje vedno samo nevednost.....