**********
Vzrajnost zaljubljenega, ki se trudi stvari vrniti spet na stari tir, v "nezaljubljenem" samo ustvari odpor in vkleščenost. In s tem se sovraštvo do nekdanje partnerice (partnerja) samo povečuje. Dosegli niste ničesar.

Zaradi vsega tega izvedenci za ljubezenske zadeve priporočajo, da se vsi naučimo, da ljubezen ni večna. Zato, po njihovem mnenju, tudi ne velja izrek "samo enkrat se ljubi". Pravijo, da ima vsak človek pravico, da v svojem življenju doživi več različnih ljubezni. Upanje, torej, (za tiste, ki ste ostali brez ljubljene osebe) še ostaja.
************

Tale odstavek sem našla na netu.
Vzrajnost zaljubljenega, ki se trudi stvari vrniti spet na stari tir, v "nezaljubljenem" samo ustvari odpor in vkleščenost.
 
Ta stavek pa potrjuje moje trenutno razpoloženje (nezaljubljenost in vkleščenost).

jest mislim, da je to mal nerodno izraženo. "vkleščenost" se mi sploh ne dopade. sploh ne vem, če obstaja pravi izraz za to. mogoče bi bilo bolj primerno da se druga stran počuti nadlegovano. 


in zakaj se ti tako počutiš??

Ja, se delno strinjam.

se pravi ti si nezaljubljena in vkleščena?

Jaz iz svojih izkusenj lahko povem, da to drzi. Ne bom pa trdila, da to velja pri vseh. Jaz recimo sem taka, da hocem sama prit do spoznanja... kakrsnegakoli pac ze in me moti, ce kdo hoce vplivat na to, sploh, ce na to hoce vplivat doticna oseba.

[/quote]

se pravi ti si nezaljubljena in vkleščena?

[/quote]

Ja lahko bi se tako reklo - do sedanjega partnerja sem mrtvo hladna, ne dopuščam mu da se spremeni, ne dopuščam njemu - sebi - nove poti......

ker mi je nekdo drug ukradel srce in sedanji to ve......zdaj ko ve da me lahko izgubi, bi pa na hitrco on popravu se , se je začel drugače obnašati, jaz pa nisem srečna.
Kljub temu da sem mu rekla da naj mi pusti čas da razčistim s čustvi v sebi, me ne pusti pri miru. In to me duši.
To je ta ukleščenost......
Opravičila - da se zaveda zakaj sem šla k drugemu v naročje, da me razume,.......da se globoko opravičuje za vsa kruta dejanja. Da se zjutraj zaradi mene še zbudi.

Potem je tu še moja mami, ki pravi da naj se spametujem, da ne bom dobila boljšega od njega (pa da mi privošči pijanca, nasilneža - da se bom zavedla  ) Da me ne bo podprla če se odločim za odhod, da naj ji ne hodim jokat.

Pol je to bilo ok, da ti nisem dal nobenega komentarja v tisti temi.. ker je boljs ce clovek do spoznanja pride sam..

S tem se pa jaz absolutno strinjam.. Fajn bi bilo, ce bi vsio bili taksni...

EEEEEEjjjjjj kje pa je zdej tista moč o kateri si govorila??????????????

Ahhhaaa... to si ti..

Mislim ne ti.. Baguska..

ej to je pa nizkotno. to je pa še najbolj od vsega. kako lahko lastna mati reče kaj takega.

ti že veš, kaj vidiš pri drugem. čas bo prinesel odgovor. izsilit ga ne moreš. lahko samo počakaš in boš videla, kako se bodo stvari razvijale. morda se bo tvoj mož dejansko spremenil. z enega dneva v drugega to ne gre. počakaj, ne prehitevaj, pretehtaj vse za in proti in pol se odloči.

ampak kot se mi zdi, si se že, ker očitno si moža že "črtala" kljub njegovemu trudu. nekaj mu še pomeniš, da se trudi. kaj pa "oni drugi", kaj pa je z njim. sta razčistila odnos? sta se pogovorila kako bi zgledala vajina prihodnost? ga res dobro poznaš?
ker iz enega precepa (po tovjem) v drugega nima smisla skakat.

Lp

< Sporočilo je popravil KIRA -- 5.9.2006 12:43:53 >

Trenutno je en mau poniknila ta moja moč, malo sem se zlomila p ija.

Ti že veš

Jao ze 5x sm napisala odgovor, pa mi vsakic napise error. Ocitno ti ne smem odgovorit.

No to pa ni fino sploh... Ker tole se ze fejst ponavla... Over and over again.

[/quote]
ej to je pa nizkotno. to je pa še najbolj od vsega. kako lahko lastna mati reče kaj takega. ***Zdi se mi da mi ne privošči sreče oz.se boji zame  Pravi da je ona 10.let rabila da sta končno srečna z možem in da naj ne obupam, da odločitev je moja - da me pa ne bo podpirala v odhodu (ok tega ne morem zahtevati od nje)

ti že veš, kaj vidiš pri drugem. čas bo prinesel odogovr. izsilit ga ne moreš. lahko samo počakaš in boš vicdela, kako se bodo stvari  razvijale. morda se bo tvoj mož dejansko spremenil. z enega dneva v drugega to ne gre. počakaj, ne prehitevaj, pretehtaj vse za in proti inpol se odloči.

ampak kot se mi zdi, si se že, ker očitno si moža že "črtala" kljub njegovemu trudu. nekaj mu še pomeniš, da se trudi. kaj pa "oni drugi", kaj pa je z njim. sta razčistila odnos? sta se pogovorila kako bi zgledala vajina prihodnost? ga res dobro poznaš?
ker iz enega precepa (po tovjem) v drugega nima smisla skakat.

Lp

[/quote]

To me full muči, ker mi je šele zdej to pokazal, povedal.......  jaz sem ga pa res črtala. Nisem ga črtala po dveh dneh, to je zorelo v meni že kakšno leto.....

In ne mislit da sem z drugim takoj skočila med rjuhe. Oba sva si to želela (mi je priznal) se je to zgodilo. In on je sedaj tisti, ki me(in me je že eno leto nazaj)spodbuja za naprej.....me ne sili v nekaj.....Dokončno pa še nisva razčistila kako naprej, ker vsak od naju je rabil svoj čas. In mislim da bo kmalu pravi trenutek da si poveva kaj čutiva drug do drugega, s kom želiva deliti srečo.

Zlomila sem se v smislu da sem se na koncu jutranjega pogovora (govoril je on) zjokala
Baguska ne se bat, da bi se kako drugače zlomila

Pa se tole: jst iz svojih izkusenj govorim (btw ni samo ena), da se zaljubljenost ne vrne kr tko... In da je partner ne more kr tko vsilit. Res u bistvu s svojim obnasanjem se bl odbija. Jst sm do zdej se vsakega pustila, pri katerem sem se ohladila. Ker zaljubljenost prej ko slej mine in potem je samo vprasanje, kolk sta dva za skupi. In ce nista se to vidi slej ko prej. Pri nekaterih prej, pri drugih kasneje... In ce ljubezen (in vse kar spada zraven) ostane, potem tudi upanje ostaja, v nasprotnem primeru se par pac razide. Ce dva pac nista za skupi, nista in pika. Ce se vsaj eden od partnerjev ne pocuti ok in ce ne vidi nobene resitve in razloga, da bi vztrajal, potem nima smisla... Vsaj zame ne. Ce ni ljubezni, ni zelje, ni spostovanja, ni nicesar. Ampak pri meni je tko, da je pac vedno bil nek razlog za to. Vsakic ko me je zaljubljenost minila, sem se malenkost ohladila, toliko da sem se spustila na realna tla in potem so se zacele tiste stvari, za katere sem vedla, da so nepopravljive... Pac sem spoznala, da nimava skupne prihodnosti. In zakaj bi potem vztrajala? Zato ker se partner v tistem trenutku obnasa drugace?? Ahm.. tisti trenutek ja. Spremenit se pa ne more.

Vec ne bom pisala. Bo spet error.

Nočem izpast grobo, ampak odrasti že vendar, no... Si samostojna, odrasla oseba... Mama ti že do sedaj ni bila v oporo, zakaj bi sedaj upoštevala njeno mnenje  
Lepo se nazaj "sestavi", ne razmišljaj neumnosti in naredi tako kot si se pred kratkim odločila. Tole cincanje ne pelje nikamor. Zberi pogum in pojdi.


S tem se pa strinjam. Taka situacija zelo "duši".

Jah.. zdej je samo vprasanje zakaj si jokala??? Jst verjamem da ti ni cist vseeno.. Ampak po tolkem casu bi pa ze mogla vidt, da res nista za skupi in da se stvari ne popravljajo, ampak grejo samo se navzdol... Ves, tud men ni blo za nobenga vseen, pa sem vedno sla. Za vsakim sem jokala, ceprav sem vsakega pustila jaz. Ampak zato, ker sem vedla da mi ne ustrezajo, pa sem jih kljub temu vseeno mela rada!!! Vedla sem le to, da si ne zelim preostanka zivljenja preziveti z njimi...

Baguska ne bo error, ker si vse čist prav napisala  Jaz vsega tega s svojimi besedami, nism znala napisat. In tko se počutim že precej časa. In tako že precej časa razmišljam. Basta. Zato ognja ne more več prebudit, ker v meni nekaj manjka.
Sem mu povedala da bolj bo rinil vame, slabše bo. In res je tako.

Tako si tud jaz mislim

pol je pa najbrž cajt, da gresta na "distanco". pa bosta videla, kako zmoreta živet en brez drugega.
poleg tega boš pa za tistga drugega moškega imela več časa - da  se boš lahko brez pritiskov odločila, če sta za skupaj ali ne.. saj ni nujno, da greš takoj k njemu. nekaj časa bodi sama in se sama odloči, brez komentarjev in izsiljevanj drugih.

LP

Ves ce bi se vidva res iskreno znala pogovorit in se bi nehala spilat te igrce, bi si ze zdavni pustila dihat... Oba vesta, da take veze ne moreta furat naprej, oziroma lahko jo, ampak ne ti ne on ne bosta srecna. Je vredno v tem zivljenju ziveti nesrecen?? Ce se imata se vedno rada, potem bi si mogla omogocit srecno zivljenje!!! Pa ceprav ne skupi... Vajini casi so minili... Zal. Tako je pac moje mislenje, lahko pa se tud motim. Upam samo, da bosta tole cimprej razpucala... Ker si oba zasluzita sreco. Razn ce nekje globoko v sebi OBA ne cutita se nekega upanja, da se stvar lahko spremeni.