edinka. generalno gledano mi ni vsec. sama si zelim, da bi moj sinko imel se vsaj enga bratca ali sestrico...
vedno sem pogresala nekoga za igro in kasneje za pogovore in najstniske norije. pa tud kregati (misljeno bolj zagovarjanje svojega stalisca kot tisto brezglavo drenje na druge ljudi )se se dandanes ne znam, ker se mi nikol ni blo treba  "boriti" za svoj prav...
vcasih je blo fajn, da sem bla v srediscu pozornosti, so pa recimo tudi vsa druzinska opravila zmerom padla name...
sedaj ko sem odrasla, se moram vcasih prav zavedno potrudit, da moram kaksno stvar razdeliti oziroma razmisljati v dvojini (mnozini)... 25 let, ko mi tega ni blo treba, je dolga doba  in clovek se razvadi... menda se temu rece egoizem
kar je pa pozitivno - vsi sorodniki so mi prinesli mickeno vecja darila, ker ni blo treba kupovati za vec otrok ; ko smo se preselili v hiso, sem naekrat imela ves prostor samo zase; kadar sem morala pri starsi kaj izpogajati, mi ni imel kdo izpodbijat mojih zahtev... pa se bi se naslo. 
cemur je pa predsvem potrebno dati poudarek po mojem mnjenju, ce si stars edinca - cim vec ga vkljucevat v raznorazne dejavnosti, kjer se je prisiljen prilagajat drugim otrokom, ker se lahko nauči tega, kar se doma kot edinec ne more, bo pa za zivljenje potreboval.
lp! 

jest nisem edinka, imam še mlajšega brata - spomini iz otroštva so zelo lepi, ne predstavljam si, da bi bila edinka... tud mož ima brata...
no, zaenkrat imava dva otroka in čeprav sem nekaj časa tuhtala, da morda je aljaž prišel prehitro, ne bi nikoli zamenjala - razlika okoli 2 leti se mi zdi idealna, ker se bosta že čez nekaj mesecev res lahko igrala - poskušata že sedaj ...  oba sva še relativno mlada (29) in si želiva še enega - mož malo prej kot jaz, kdaj pa bo, pa še nismo dorekli ....upam, da nas ne bo prehitro presenetil, ker se jaz enostavno bojim, da fizično ne bi zmogla...  zaradi nespanja in hudega trmarjenja tavelike hčerke... sinko je njeno pravo nasprotje in vesela sem, da vrstni red karakterja ni bil drugačen - če bi najprej imela tega mirnega otroka, bi me ana kot druga s svojim karakterjem spravila čist na tla od šoka...

zdi se mi, da je imeti brate, sestre vseeno velika prednost za življenje... včasih pa pač komu ni dano - žal...

_____________________________

Svet je lep!!

Sem edinka in vedno sem si želela enega otroka,pravzaprav punčko! Potem je prišla želja po sinu in se uresničila 16 mesecev za punčko!
Kaj kmalu se je pojavla želja po še enem otroku...Pa smo premišljevali za in proti!Oba z možem sva bla neodločna-bi pa nebi.Pa sta otroka rekla,da ne.Ko smo se že navadli na to pa sta ravno onadva začela da bi meli še dojenčka! Ker je bla želja pri meni še vedno,čeprav bom stara 32 let smo rekli pa naj bo! Potem je sledilo še veliko presenečenje saj ne bo le eden,ampak kar dva!

Sva pa tudi midva premišljala o tem,kaj vse že lahko počnemo saj sta otroka že kar zrasla-6 in 7 let in lahko marsikaj počnemo,kar sedaj spet ne bo mogoče..Pa tudi finance pri taki družini niso ravno zanemarljive!
Od kje pa se je pojavla moja želja po veliko otrocih pa se še sama sprašujem. Mislim,da je imelo kar nekaj vpliva to,da sem edinka! Odraščala sem bolj ali manj med starejšimi,več kot s starši sem bla s starimi starši...Že od malega pa sem imela leto dni starejšo sosedo,s katero sve bili kot sestri.A to ni to!
Sedaj si želim,da ne bi bla edinka,če bi me pa to vprašali kot otroka pa mislim,da bi odgovorila,da mi tako čisto nič ne manjka!

No pri nas je pa tko,da sem si vedno zelela imet tri otroke...pa vendar, ze prvi otrok me je prehitel v vsem, z njim sem mela tolk skrbi, truda, dve leti sem ga ucila,da se ponoci mal tud spi,...skratka hiperaktivc u nulo, trmast na3 tko,da komaj najdem cas zase, kje bi ga sele za se eno dete?? ni sans...mogoce,ce se prvi mal skulira :)

Ceprav imam raje eno dete,pa se tistemu posvetim in nudim kokr tokl udobno zivljenje, kot pa da bi za dvem istocasno skakala in zraven iskala sebe in upala,da se ne srecam...sej je materinstvo lepo, ampak za to mors met tudi pogoje...

Iz tega razloga imam željo po treh ali več otrocih. Sicer so me takrat spraševali, če bi bratca ali sestrico, pa sem se z vsemi štirimi upirala. Ampak sedaj vem, da bi mi bilo fino, če ne bi bila sama.SPloh ko gledam moja dva sončka Pa da ne bo pomote, nisem bila razvajena edinka, le celo življenje sem pogrešala nekoga, no nekoga da bi se vsaj kregala lahko z njim.
Prednosti:oba sta se ves čas ukvarajala le z mano, vse je bilo usmerjeno vame, no včasih je to tudi slabo, ker so tut pritiski in pričakovanja zlita le na enega.