Živijo-spet jaz!
Ajda je začuda zaspala na veliki postelji po dojenju, je morala biti ubožčika noro utujena, ati je pa nekaj v službo skočil, jaz pa...RR.
No da najprej napišem kako smo zaspali predvčeraj. Torej, brez nošenja, je bla Ajda tako zelo zaspana, da je kar med dojenjem zaspala in jo dam lepo že ob 20.15 v posteljico, pa zaspi do 22h, ko se zbudi ji dam dudo in lepo spi dalje. Noč ni bla glih mirna, dosti prebujanja, zjutraj sem bla ko cunja. Smo šli popoldne k mojim staršem, še prej pa na tiurni sprehod po MS, pa na pokopališče svečki prižgat, pa srečala sem prijateljico, ki je rodila 8 dni pred mano sinkota in seveda je padel polurni trač kar na licu mesta sredi ulice. Zvečer pa ko smo se peljali domov, pa je ponavadi Ajda tulila v lupinici in zadnjič jaz nekaj tuhtam, kaj pa če se ona boji teme tako v avtu? In seveda atija prepričam, da smo meli med potjo prižgano uno lučko nad vrati, pa še dudo je mela, rezultat: zaspala je po eni minuti vožnje!!
No potem pa še spanje včeraj zvečer. Po dojenju začne mala falotka na veliko gledt in se zanimati za spalnično lučko  No ugotovim naslednje: nosit se bo treba. Pa nič jo vzamem v roke, začnem zibati, peti "mi se mamo radi" in po 20 minutah malika zaspi. Moja hrbtenica je že čisto adijo, ko jo dam v posteljico začne gledati in glavo obračati, pograbim dudo, vtaknem v usta, nadaljujem z mrmranjem "mi se mamo radi", jo držim za prst in po 10 min SPANJE . Zdržala je do 1.00, ko sve se hranile, potem spanje do 4.15, potem hranjenje in potem spet spanje z občasnim stokanjem do 7.15. Zjutraj sem bla prav dobre volje.
Ampak hrbtenica pa mi ni čisto nič hvaležna za tako uspavanje. Mogoče pa kozmodisk le ni taka slaba ideja

to se lahk pa midve greva skup mam polno omaro 36ke, ki je že dooolgo ne morm oblečt pa js bi tut mela sladkarije zravn... že če bi se lahk tolk zorganizirala, da bi samo en kos dnevno pojedla, bi blo fajn najboljš, da greva na skuto namesto sladkarij sicer pa - kdaj si bova pa še lahko tolk sladkarij privoščile kot pa zdaj, ko dojiva... uživajva... hujšale bova pol...

altati - pozdravi desno... čimprej, da ne bo suša na forumu

sm samo vmes vletela pečico ugasnit, ker sem dala borovničev-skutni zavitek pečt in smo šli na sprehod... za kosilo bo pa musaka, ki sem jo že pred tem naredila

pa še kratko nočno poročilo... včeraj zaspal ob 20ih in spal do 2:00... potem pa hrana 4:00, 6:00... takrat ga je blo treba tut previt, pol se je pa do 8ih sam igral...

no, zdej pa šibam k mojima moškima na sprehod...

Ja pa še krst.
No glede tega je pa pri nas tako. Jaz nisem krščena in tudi sem se že prej v življenju odločila, da svojih otrok brez njihove želje ne bom nikoli krstila v nobeni veri. Medtem, ko je moj dragi krščen v katoliški veri. Problem pa ni v tem, da bi bili pri njih doma kaki verski fanatiki, ampak v tem, da otroka pa enostavno je treba krstiti  Meni popolnoma nelogična stvar, pa ne zaradi vere ampak ker pač se vsi otroci v tej vasi kjer živimo krstijo in kako pa bo to zgledalo, da pa naša ne bo krščena  Vem, da ta ideja ni zrasla na zeljniku mojega dragega, ampak ga je tašča tako dolgo in počasi gnjavila, da je zdaj naenkrat ratal big deal glede krsta. Ker midva sva se že prej ko še nisva načrtovala otroka menila glede tega in sem ga prepričala, da naj se otrok krsti samo na lastno željo in ne po sili. On se je seveda strinjal, ker se mu je to takrat zdelo prav. Zdaj pa je zgodba popolnoma drugačna. In vem da to najbolj boli mojo taščo, saj je njej najbolj pomembno kaj bodo rekli v vasi in kaj si bodo mislili. Primitivizem  Kakorkoli že, branim se na vse pretege, ker mislim, da mene in Ajde nima nihče pravice siliti v nekaj kar meni ni všeč, če pa bo ona kdaj želela da se krsti, pa ne bom nasprotovala niti za sekundo, Ker jaz sem mojim staršem zelo hvaležna, da sta mi pustila svobodno izbiro in jaz jo hočem Ajdi tudi pustiti. Pa ne da bi me zdaj katera ki je dala svojega otroka krstiti napadala zaradi tega, ker se jaz nočem z nikomer kregati, samo svoje mnenje in dogodke v naši družini okoli tega sem hotela napisati!

Skuta - BLJAK, sladkarije - NJAMI  Ej Frrrr a pa ni en kos na dan premalo?

Samo na kratko. Prišla z bolnice, kjer sem obiskala babico. Fizično stanje okej....umsko bolj švoh. Včasih čisto pozabi, da je v bolnici, ponuja nam kavo, pa če kdo pride mimo čisto zblojeno gleda...kdo pa je zdaj ta človek, kaj mi tukaj po hiši hodijo....skratka zmeda. No, in ta moja zmedena babica mi je rekla...U, KAK SI PA TI NEKA RITLASTA        .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

amazona, imava podobne težave. jaz je nisem hotela krstit, ker mislim, da mora vsak imeti možnost, da sam izbere svojo vero in ker se je meni cerkev zamerila (in z razlogom). ampak ker so vsi sorodniki- z obeh strani verni, je nesprejemljivo, da zoja nebi bila krščena. torej bo krst marca, jaz pa se počutim kot hinavka, ko moram k župniku

muki, meni moja, pa je čisto prisebna, samo stara, reče: kok s pa ti fest, k s tok debeva.
(a prevod:si fejst, ker si tako debela )
jih ne gre preveč zares jemat

 Moci.
Ampak nekoč so debeve res veljale za lepe .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

ja vem. sem se v napačnem času rodila

Pripiši še mene zraven

Danes sem pa večinoma sama na RR  Kaj se samo meni tak zdi ali pa sem jaz vedno gor ko nikogar drugega ni?
Oćitno bo to to, ko ni nikogar na "oktoberkah" pol sem jaz tam, da se pol dneva ali pa zjutraj pogovarjam sama s sabo. Naš forum nikakor ne more samevati.
Ej a še kdo pogreša Evik in Psašo?

Amazona, kot da bi brala svojo zgodbo. Tud jest nočm dat otroka krstit pa pika. Zato je pri nas tudi počilo, kaj bodo rekli ljudje, pa še poročena nisva in že to je šok.

Samo, da jaz vstrajam pri svojem in ne bom popustila.

Sploh se ne sekirat, naredi tako kot TI želiš in ne drugii!!




_____________________________

18.10.2006 se nam je pridružil Nejc!

Clody pa midva tudi nisva poročena, joj mogoče pa bom zato v naši vasi na grmadi gorela

Mi smo preživeli čudovit vikend, podrobnosti pa jutri zjutraj....
 



Lahko noč, pa eno bolho za pomoč...

_____________________________

KATARINA 19.9.2006
SERGEJ 25.2.2008

krst otroka... js se tut ne dam...
sama sm sicer krščena, imam sv. obhajilo in sv. birmo, mož pa nič... sem se odločila že kot otrok, da svojih otrok ne bom silila v nekaj zaradi okolice (sosedov in ostalih sorodnikov)... na srečo moji niso tolk verni, da bi težili... tut dedek, ki župniku večkrat kaj pomaga, se je le nasmehnil in rekel: jej, jej, jej, kaki ste so pa tete in njihovi otroci mau čudno gledali, ko sm še v nosečnosti rekla, da naše dete ne bo krščeno, rečejo pa nič ne... če mojim staršem kaj težijo, pa ne vem... vglavnem Jaša se bo sam odločal katera vera bo njegova...

moje mnenje: vera je za obstoj človeka nujno potrebna...
krščanska vera sama po sebi niti ni napačna, Cerkev kot ustanova in njeni predstavniki so pa druga pesem... ni mi všeč, da so Cerkev tako zmaterializirali - vera v osnovi naj bi bila revna in ne vsa pozlačena, polna bogatih kipcev... druga stvar, ki me moti je pa vsiljevanje vere - zakaj človeku vsiljevat neka prepričanja, če mu lahko vero približaš na druge načine in se bo sam odločil za življenje po teh načelih
sama verjamem vase... in če Jašo vzgojim tako, da bo zaupal in veroval vase, sem zmagala... če pa se mu bo z odraščanjem zdelo, da sam ni sposoben vzpostavit vere in bo zato potreboval neko skupnost, se bo pa sam odločil in tudi zavestno sprejel njihove zakramente



zdej pa bi naš otrok rad še obrok pred spanjem... napišem še kaj kasneje...

amazona, oktober temo ohranjaš živo drgač pa sladkarije - ena dnevno je res mau malo, men ne rata

Se kar podpišem ... tudi moje mnenje je tako.

Lepe sanje

_____________________________

Sonce!!!

Cer.

Vikend minil, jutri moramo se izkoristiti, pravijo da prihaja dez v torek :(.

altati, upam da si se sestavila, ko bos imela tako lep teden.

frrr, kot bi brala svojo zgodbo, pri meni je bilo popolnoma isto. Imam vse zakramente, pa so se mi zamerili cist. Nikol ne bom pozabila, k sem morala vsako nedeljo k masi, k so nam dajali ena potrdila. Vsi ostali otroci so pa zivzav gledal. In ce sem kej tezila, je mati rekla, mors met vse zakramente, da se bos lahko porocila. Takrat sem sklenila da ce se ze slujcano kdaj porocim, cerkveno definitivno odpade. Smo pa razlicni ane. Od moza kolega je sel na tecaj pri 27 letih, da se je lahko cerkveno porocil.

Amazona, sej se nocem vtikat, sam predstavljaj si, da te otrok pri 20 letih vprasa zakaj je bil krscen. Zato ker so sorodniki tezil .... Res je pa tudi, da sem ravno zadnjic od kolegice slisala, da je njen 8 letni otrok izjavil da se pocuti izlocenega v razredu, ker vsi hodijo k verouku on pa ne ... pa bodi pameten potem.

Imejte mirno noc.

lep pozdrav vsem!

Berem da prav lepo uživate in sem va prau "fovš" za vaše triurne sprehode. Mei to časovno ne znese, saj zjutri ne smem prekmal ven, ker moram paziti da se Tjaš ne prehladi, opoldne je kosilo in Tjan gre spat, potem pa ostane še kakšna urca sončka.

sicer pa je za nami nora noč. Mali je šel spat ob pol 5h, prvo bujenje že mal čez 11, potem pa nisem več sledila saj je bilo stalno premetavanje po pojstli, pa je jedel pa dvakrat potegnil pa ... v glavnem štala. Dopoldne je bil spet priden, je zunaj mal spančkal oziroma preveč ker je bil nato od kosila - od 13h pa do 19h zvečer zbujen. Nisem več vedela kaj naj delam, pa tudi Tjan je za vsako stvar zahteval mami (ati pa je dela oz še dela).

Čaka nas naporen teden. v petek sva že dala kri, jutri imava še vodo potem pa čakamo rezultate in v petek na operacijo. Strah me je ful. Ful. Saj poskušam umirjeno delovati a ne gre. Vedno bolj sem napeta.    Kar jokala bi a ne morem. V glavnem noro. 
sam upam da bo čimprej konec tega.

Imejte se lepo. In čimbolj uživajte dneve. 

Danes se res na hitro oglasim. Počasi se sestavljam nazaj, boli, boli boli. Vas berem, pisati še ne morem, se bom potrudila, da kmalu kaj napišem. Hvala vsem, ki me pogrešate, pa hvala vsem pa pozitivne misli, pomaga, sem z vami.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

borovnicka, z vami smo... bomo držali pesti... strahove pa kr nam zaupaj in bo mogoče kaj lažje!

piskot, moževa sestra je v osnovni šoli želela k verouku kot vse njene prijateljice in so ji starši rekli, da pač naj gre... 1x je šla in ugotovila, da to ni to, kar si je predstavljala in odnehala... njegova sestrična pa se je v 8. razredu odločila za krst, potem pa še opravila obhajilo in birmo... vse lahko opravi tudi kasneje, če bo imel to željo... nazaj je pa težko vzet - ko si enkrat krčen, pripadaš krščanski veri in konc...

poroka...  midva sva pa poročena.... poroka je bila na hitro in le uradna... sva že prej živela 7 let v skupnem gospodinjstvu, le prebivališča nisva imela uradno urejenega... in ker sva mogla zaradi urejanja dokumentov, uredit tudi to, je bilo lažje vse hkrati opravit... pa še manj papirologije ob rojstvu Jaše je bilo za spedenat -> praktična plat poroke spremenilo se tk ni kaj


js tut pogrešam psašo in Evik, pa najo78

dans smo pa velik spali čez dan... Jaša se je ob 6ih zbudil in imel kr dan... midva sva spala dalje, js sm ob 8ih vstala in potem ni do 10:30 spal nič... takrat je pa za pol urce zadremal... potem smo šli pa na sprehod in je moral nadoknaditi nočno spanje... smo se kr 3 ure šetali, preden je učke odprl... smo prišli domov, sm ga pristavila, se je najedel in zaspal... previla sva ga šele čez uro in pol, ko se je zbudil - sicer ni bilo panike, ampak se nama je zdelo že nujno, ker tolk dolgo pa spet ne more bit v eni plenici - če ga ne bi šla previjat, bi verjetno kr še mau spal, ker se je na previjalni 10 minut pretegoval in take smešne zvoke spuščal

prej sm ga pa še podojila za noč - ga pristavim in kihnem, ga odnese iz bradavice.... se spet konekta, spet kihnem in ga spet odnese... me je pogledal s takimi očmi kot bi želel reči: ja, pa kaj je zdej s tabo, a boš pr miru že enkrat

to je vse kar se nam je dans zgodilo...

amazona, js sm dans samo 1 kos sladkarije pojedla - 100g Milke   unih 6 kosov skutno borovničevega zavitka pa ne štejem kot sladkarijo, ker sm sama spekla in so nor same zdrave stvari

Pikabu - kr sestavite se nazaj kolkr se da v takem primeru... medtem pa nam kr zateži, kadar bo preveč hudo... tu smo zato, da se poslušamo, bodrimo...

Lu - sm imela možnost sprobat un alt+puščica levo... mi je napisalo Sorry... no, vrglo mi je nazaj okenček za pisanje besedila, brez besedila... na srečo sm kopirala, ker se mi ne bi dalo še enkrat pisat... pa še tolk čsa sm čarala tale post, da sm pozabila kaj sm sploh hotla napisat

@lina, altati - sta že desni roki ok?

včeraj sva z Matjažem prvič prespala v hribih  - tam kamor se bomo preselili. čustveno sem bila kar napeta  - še zadnji hip smo sestavljali posteljico  pa ugotovili da nekaj manjka pa vseeno sestavili. potem se odločali, kje ga bomo kopali - takšna mini generalka v glavnem ki se je lepo iztekla. se mi zdi da je Matjažek prav užival, ko je videl, kako se vrtiva okoli in zaradi njega.
no in tako sva malce kasneje kot običajno z Matjažem legla v posteljo, da ga podojim, pocrkljam, da zaspi. svečka ki jo je dragi prižgal je ugasnila, tako da je skozi okno na posteljo padal le lunin žarek. mali je nehal sesati, mirno je dihal, mislila sem da spi in zato sem ga počasi odstavila. ker je bilo temno, sem ga od blizu pogledala. oči je imel široko odprte. pri tisti nočni svetlobi so bile videti črne. njegov obraz je bil resen in kar nekako odrasel. nekaj časa sva se čisto nepremično gledala, nato pa je iztegnil ročico in me  pobožal po licu, potem se mi je nežno dotaknil oči - jaz pa sem mislila: "a veš kako te imam rada, a veš kako neskončno te imam rada!" in  solze so mi kar tekle, sproti sem jih brisala v majico, da ne bi bil moker. Matjažek pa se je prvič dotikal mojega obraza: lic, oči, brade,...in me nepremično gledal. občutek sem imela, kot da se pogovarjam z njegovo dušo - vse je delovalo tako nezemeljsko - lunina svetloba, tisti resni obrazek, ogromne oči... in potem se je nasmehnil, kot da bi mi rekel: "mami, vse bo v redu!"
že naslednji trenutek je bil spet otrok, malo je popačil obrazek, skoraj zajokal, dala sem ga na drugo dojko, nakar je zaspal tako sladko, da se ni niti predramil, ko sem ga prenesla v posteljico, tam se je obrnil v zmagovalno pozo - na hrbtu roke kvišku in glava na eno stran. malce sem še počakala in pustila da skozi okno name lije luna.


_____________________________

SVAKOGA DANA U SVAKOM POGLEDU SVE VIŠE NAPREDUJEM...

ob branju sm tut js dobila solze sreče v oči... pred rojstvom Jaše takšne sreče nisem poznala... ob pogledu nanj v porodnišnici sem se počutila kot najsrečnejši človek na svetu... zdaj pa se na vsakem sprehodu po sončku, vsako jutro ko me pogleda, ob blebetanju namenjenemu samo meni kar topim od sreče in res mi je težko za vse, ki jim je tako ali drugače odvzeta možnost imet lastnega otroka

Evik-zdaj si pa še mene spravila v jok ....deluje samo leva roka....desna je za stran  Dobro jutro vsem!