Trenutno starši bolj potrebujejo mojo pomoč kot jaz njihovo.

Pomagali so finančno pri opremljanju stanovanja, nakupu avtomobila oboji, njegovi starši nočejo nič za stroške, ker živimo v isti hiši. Plačujemo le telefon in komunalo. Za varstvo otroka, so pa prav srečni, če ga lahko dobijo in komaj čakajo.

Pomagajo, pomagajo, so tudi moji sestri pomagali, zdaj pa nama.
Kolikor daš, toliko dobiš!

mi smo zelo navezani en na drugega. in starša mi pomagata ogromno tako finančno kot z otroci. mami mi čuva tavečjo punco, sem pa ke obe, ko mi delamo na hiši. ko bom šla aprila v službo mi bo do septembra čuvala obe, ker tavečjo v našem kraju lahko vpišem v vrtec samo s septembrom in ko dopolni 3 leta, drugače bi šla v vrtec že letos. nisem je želala pa vpisati kar nekam drugam in jo drugo leto prepisovati. oz sem hotela narest tudi to ker se mi je zdelo da preveč obremenjujem mami, pa mi ni pustila. malo manj kot da bi mi zamerila, če ne bi hotela da sta smrkljici pri njej. finančno pa tudi ogromno. že to stanovanje sta mi pomagala obnoviti, sicer je hiša še vedno v lasti stare mame to je očetove mame in ni nič mojega in tudi ne vem če kdaj bo zato sta onedva vlagla v zadeve, ki se ne dajo odšraufat :) midva pa ostalo. kupila sta mi parcelo in primaknila kar zajeten kupček za gradnjo hiše. tako da se nimam nad ničemer pritoževati. seveda pomoč od naju priteka tudi k njima v fizični obliki, ko je treba kaj postoriti pri njih doma, pa sem pa je sem jaz varuška njihovega psa :) in želim si samo to, da bom v svojem življenju toliko uspela kot sta onedva, da bom v taki isti meri lahko naprej pomagala svojim otrokom. s tem bom najbolj povrnila njima za vso dobroto in pomoč, ki nam jo dajeta!
od moževih staršev oz mame pa ne prejemamo nobene pomoči in je tudi ne pričakujemo, ker bi večkrat ona dva potrebovala našo pomoč. predvsem finančno, saj imata tako niszke penzije da komaj vzdržujeta sebe in svojo hišo. če ne bi začela graditi hiše in se zapufala tudi sama do grla sva ji mela namen kupiti okna za njeno hišo. žal bo moralo to malo počakati, da si malo finančno opomoremo. 

Tudi jaz moram rečt, da sva z možem oba zelo hvaležna najinim staršem za njihovo pomoč. Sva v fazi postavljanja hiše in brez njihove pomoči to sigurno zdaj še ne bi bilo mogoče, predvsem zato, ker sem jaz v svoji "super" službi pred kratkim dobila odpoved. Hvala bogu, da imam tako izobrazbo, da lahko honorarno še dosti kaj delam, ampak vseeno. Če ostaneš sredi neke velike prelomnice, s kreditom in brez službe. No ja.  Ampak, kot pravim, hvala staršem. Sva pa tudi midva, predvsem jaz, zelo navezana na starše in samo upam lahko, da bova tudi midva najine otroke, ko bodo, znala tako vzgojiti in se jim približati.

Ja tud jst moram na tem mestu pohvalit moje starse,ki so mi v zivljenju veliko pomagali in veliko dali...tudi odkar mam tamalga sta nepogresljiva...varstvo imam kadar ga potrebujem, zivim doma...imela sem par resnih konfliktov z mami,ki je mislila svoje case,da sem njena last...no pa smo tud to uredili...zej je vse ok in moram rect, da je ful fajn,ko ves,da imas nekoga za sabo,ki ti bo brezpogojno pomagal,ce ga bos rabil...