IZVIRNO SPOROČILO: Sita

Zame je veliko bolj popolna mama tista, ki je iskena, torej tista, ki odkrito izraža vsa svoja čustva (tudi negativna) kot pa tista, ki svoja čustva prikriva - pometa pod prijazno krinko obraza, v njej pa se kuha jeza. Kajti ta jeza bo nekje, ko bo lonec zavrel, privrela na plan. In to bo škodovalo otroku, ne pa to, da je mati stroga, ko je potrebno in se dosledno drži določenih načel.
Otrok vedno (po tretjem mesecu starosti zagotovo) preizkuša meje. In otrok dejansko hoče, da mu postavimo meje. Je kot mlado drevesce, ki rabi oporo.
To je ljubezen. Ljubezen ne pomeni vsega dovoliti in ustreči, ljubezen je tudi postaviti meje. Otrok je lahko nekaj časa tudi sam, ni treba, da ima ves čas pozornost. Ko je nekaj časa sam, bez pozornosti, kmalu spozna, da se lahko tudi sam zabava. Sicer pa se bo bal biti sam - ker vedno mama pride k njemu, čim zajoče in bo mislil, da je res grozno biti sam.
Otrok ima rad umirjeno in zadovoljno mamico. Mama pa bo umirjena in zadovoljna, če ne bo suženj otroku. Kajti otrok v resnici noče matere imeti za sužnjo, on zahteva le pozornost, če ga je strah, da je malo sam. A če mu dovoliš, da sme biti malo sam, četudi mu sprva to ni všeč, ga kmalu ne bo nič več strah in bo spoznal, da je prav lepo biti tudi kdaj sam in da svet ni nevaren, če mame ni zmeraj ob njem. To je osamosvajanje. Vsako bitje se postopoma osamosvaja, začne že zelo zgodaj, če mu le dovolimo. Joče pa zato, ker se tega sprva boji, saj se vsi zmeraj bojimo česa novega in neznanega (tudi odrasli). Pa vendar težimo k novim izkušnjam naproti.