In fora danes, ko se srečava in greva na kavo: Naj malo tvojega dojenčka pocartam....
Mislim, priznam, da sem zmedena - mojega je imela na rokah pol ure, njen je spal v vozku, ko se je zbudil, pa samo steklenička čaja, direkt v vozek, pa smo šli, ko je popil...
Saj nočem pametovati, pa izhajam iz sebe, ampak sem ful ful šokirana...
Da ne govorim, da je GH dobival že pri 3m, zdaj, ko že ni star 4m, že dobi 3 do 4 obroke GH
Sladka (sem ji rekla, da pa res in treba sladkati, pa jo je kap - me bo gotovo obirala naokoli - who cares - ko sem rekla, da je Capinka jedla do 1 leta vse nesladkano in neslano, čimbolj naravno, da je spoznala okuse) kuhana jabolka ipd. ---- mislim, kaj počnejo eni pediatri, meni so vedno trobili in zdaj spet, naj do 6m samo dojim....
Skratka

Jaz tudi poznam eno tako mamico.
Že ko je bila noseča, je rekla, da ne bo dojila, da čimprej shujša in še ponoči se bo lahko tudi mož vstajal. In da ona ne bo cele dneve preždela doma s tamalim priklopljenim, ker ima preveč rada ljudi . Pa dobro, to je njena odločitev.

Ampak sedaj, ko pa gledam njenega fantka, se mi pa kar smili. Vedno mirno sedi v vozičku, niti premakne se ne (star je 5 mesecev). Ona pa zraven klepeta, včasih ga niti ne pogleda.
Sem ga zadnjič mal hecala, pa se ni niti nasmejal. Ona pa je rekla, da se itak nikoli ne smeji.
Ah, ubožček. Meni se pa srce stopi, ko naš vriska in se smeji. In mu vedno cmoknem enega lubčka. Ne bi zamenjala za nič na svetu niti enega trenutka, ko se stisne k meni.

Čav.