Bravo!  Pravilno si se odločila! Verjemi, ti si tisti psihiater, ki ga bo spravil k pameti, samo odločna moraš biti in nikakor ne popusti. Le tako boš dosegla, kar si v bistvu želita oba! Sporoči razplet! 

joj, tole pa je problem...
zelo me veseli, da si se ga lotila na pravi - razumevajoči - način...
tudi jaz mislim, da je bistvo pogovor, pa ne vedno takoj po odnosu, ker sicer spet lahko že par sekund prej začne razmišljat, kaj naj si reče v bran...

Kaj pa, če za začetek začneta prakticirat odnose s kondomom? Tako bi se lepo počasi sprostila blokada "ne puščaj notri"...

Al pa še ena varianta, da se odkrito pogovorita, kateri dnevi so plodni in kateri ne in začneta trenirat na neplodne dneve...  Ko se nima kaj za bat. 

Verjamem pa, da se boji. Saj to ni strah, to je le še zadnji pomislek pred velikim trenutkom. Tako, kot žesnka, ki je prvi mesec brez tabletk. Kasneje, če v prvo ne rata, na "produkcijo" malo pozabiš, še kasneje pa baje pride na prvo mesto...

Bolje kot psiholog (ni nujno takoj psihiater!!!) bi bilo, če mu pomagaš "zrežirat", da se pogovori s kakšnim res dobrim prijateljem... Mogoče skupno kosilo s parom, ki že ima otroke, pol pa greste z mamico malo ven, pa naj se moška ob pivu pomenita... Pomoje bo to bolj zaleglo kot nekaj na silo...

Samo ne pustit, da pride tole med vaju.... Srečno!

Včasih psiha res deluje povsem nepričakovano, jaz predlagam če ne bo sčasoma bolje, da obišče kakšnega psihologa ali psihiatra, ker je verjetno to psihičnega izvora. da se umakne pred izlitjem. Pa brez zamere, če mu je do otrok s teboj, bo stvar uredil.

Včasih moramo tudi žensek pokazati svojo voljo in vztrajati!

_____________________________

Na svetu ni popolnih ljudi, popolni so samo nameni.

Jaz pa vama privoščim en lep dopust, kjer bi se oba sprostila, se pustila razvajati drug od drugega, si izkazovala ljubezen in nežnosti, vendar bi se dogovorila, da na tem dopustu ne bosta imela spolnih odnosov. Dopust naj traja 10-14 dni, lahko tudi več na lokaciji, kjer še nista bila.

Mislim, da tule ne gre za problem "imeti ali ne imeti otroka" ampak za psihični problem. Spomnim se, da sem leta nazaj brala o moških, ki nikoli ne ejakulirajo v ženski zaradi podzavestnega strahu. Če se ne motim, se tole imenuje Kronosov sindrom. Gre pa za nek podzavesti strah pred "obglavljenjem" ali nečim podobnim.
Malo po internetu pobrskaj, mogoče ti bo informacija prav prišla.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Hmm..Jaz ti tako rečem..Da si otroka po mojem sploh ne želi...Saj je moj isto delal,pa sm mu rekla,da ko bo on hotel bova začela...Ko je hotel mi je reko zdaj sem pripravljen in sma šla...Po mesecu dni sem zanosila...Punca,probaj se pogovorit z njim..Sicer pa..Javi kak se je razpletlo vse


< Sporočilo je popravil *Malena* -- 10.12.2006 15:15:29 >

Stvar po moje sploh ni ne vem kako zakomplicirana. Pač noče še imeti otroka. Meni se pa on ne zdi tako zelo odkrit, kot trdiš za vajin odnos, da naj bi bil. Če se ti ne upa niti priznati, da si še ne želi imeti otroka, pa da ga je strah, ap da bi še malo počakal... Zakaj pa drugače človek ne bi mogel not spustit?  Če bi imel kake psihične težave, ne bi mogel niti prej seksat. Po moje si zatiskaš oči.

Jaz sem vprašala mojega partnerja, pa se tudi jaz strinjam z njim. Verjetno je to pri njem na podzavestni ravni. Takrat namreč ne poznaš odgovora na vprašanje zakaj. Nekje neki problem je, vendar se ga trenutno ne zaveda ali pa te noče prizadeti, v zadnjem primeru ni problem na podzavestni ravni. Če se jaz postavim hipotetično na njegov položaj, pa razmišljam kot moški, da lahko samo ženska igra glavno vlogo pri nosečnosti, da jaz ne bom mogel storiti ničesar več, samo naj dam že to svoje seme, ali še bom potem zanimiv zanjo? Kam bo šla najina ljubezen, moja prostost, skrbeti bom moral še za nekoga, ki ne stane tako malo? Ali si ga res želim? Če bom to povedal svoji partnerki, ki si tako želi otroka, da ji to predstavlja smisel življenja, jo bom močno prizadel, tega pa si ne želim, ker jo ljubim, zato je bolje, da ji ne povem, kaj resnično čutim, saj jo lahko izgubim. Morda pa tako razmišlja tvoj partner.
Če želiš izvedeti kaj si on misli o vsem tem, mu najprej povej, da ne glede na to, kaj ti bo povedal, ne bo spremenilo vajinega odnosa, da ga brezpogojno ljubiš in da boš to počela, dokler boš živa in da se ta odnos ne bo spremenil tudi, če bosta kdaj imela otroke ali pa ne.

ŽIVJO! Tudi jaz sem svojega vprašala pa je rekel: "Fant še ni pripravljen. Verjetno podzavestno."
Dokler jaz nisem diplomirala, je imel tudi moj blokado, pa sem ga pustila pri miru, odkar imava pa stanovanje zrihtano, jaz diplomo v rokah pa na polno delamo na . Želim vama obilo užitkov.


_____________________________

Nenehno izgubljam kilograme, pa me vedno najdejo.

Kolibri, bluziš!!!

Da na bo pomote. Zgornjega posta ni napisala anonimna, ki ima ta problem.

Anonimen!
Kolibri ne bluzi, kajti tudi sama si tako predstavljam in tudi tako mi je rekel fant!!! Pa lepo spoštuj ostale uporabnike a ne LP

draga anonimnica, ki ima ta problem s partnerjem...napiši svoje ime, pa ne bo več dvomov o tem kdo kaj piše.

Srečno!


_____________________________

Nenehno izgubljam kilograme, pa me vedno najdejo.

Mogoče pa res...

_____________________________

Nenehno izgubljam kilograme, pa me vedno najdejo.

A se vama kam mudi? Po napisanem ne lovita zadnjega mogočega plodnega  leta .


Raje se sprostita in uživajta! Če se bosta že na začetku zapenjala okrog tega, da je otroka treba "not spustit", bo težka, ko bo zanj res treba skrbet.  

Pač sta se zmenila, da bosta delala na otroku in zdaj je v praksi drugače. Imaš dve izbiri. Ali partnerju poveš, naj izpolni svoj del ali pa gresta en korak nazaj. Kaj je za vajin odnos in vajino (bodočo) družino najbolje, pa vesta vidva .

Anonimen,pa saj je res!!! Vprašaj fanta, razen če ga je premalo v hlačah,da bi ti priznal... In to je kao zveza,ki ne temelji na lažeh,je zaupanja in bla bla?? Hmz.. Poleg tega pa, NE želijo si vsi moški otroka.. Eni ne povejo po resnici. Eni še niso pripravljeni. Počakaj da bo pripravljen. Največ se zgodi,ko najmanj pričakuješ


< Sporočilo je popravil *Malena* -- 10.12.2006 20:42:40 >

Glede na to, kaj vse mogoče pišete, vam lahko mirne duše sporočim, da sva se tekom vikenda še bolj pogovarjala v tej smeri in z zagotovostjo vam lahko povem, da je resnično bila ena ovira v glavi, to je preobremenjenost v službi. Smilite pa se mi vse tiste, ki znate tako ali drugače človeka takoj potunkati oz. ga zaničevati. In še bolj se mi smilite tiste, ki to počnete, same pa imate kaos doma, da ne govorim, koliko vas je takih, ki ste doma, brez zaposlitve, imate otroke, globoko v sebi pa ste toliko ranjene, da na koncu pišete na forumu DOBRODELNOST! Hvala vseeno za odgovore oz. pomoč, nekatere ste lepo napisale in se postavile v mojo kožo, vse ostale pa....želim vam lepo življenje v vaši idili!!!( pa čeprav samo v vaši glavi)

Govoriš o sebi??? Imajo nekatere otroke,celo moža,fanta ki so pošteni...Mogoče si ugotovila,da smo imele prav?!? Ni nobena tukaj obupana.. Nekatere pričakujemo,ene imajo otroke,in to je zate trpljenje?? Punca zresni se! Če imaš probleme s partnerjem se ne spravljaj na naše življenje, ker nimaš nobene veze s tem, mi pa ne s teboj. Samo povedali smo svoja mnenja,mnenja naših partnerjev.


< Sporočilo je popravil *Malena* -- 10.12.2006 20:56:57 >