Me zanima, če je kdo, ki ni AP starš? Jaz očitno nisem taka mama, saj sem imela CR, nisem dojila, mala je imela dudo, smo jo navadili spat v svoji sobi, jo večkrat skregam, pogosto čez vikend spi pri mojih starših in neznansko uživa  ...
Madona, kako slaba mama sem. A jo imam drugače zelo zelo rada, veliko se cartava, in mi pomeni vse na svetu. A zgleda, da sem čist zafurala.

Nisem si mogla kaj, da ne bi napisala, ker me je zbodlo ...
http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1305665

Ne razumem po čem lahko sodite, da niste AP? Pa malo napačen forum ste si izbrali, na AP ravnokar modrujemo kaj pravzaprav je sploh AP. Za zdaj vse tako kaže, da večina staršev, ki pri vzgoji svojih otrok ne upoštevajo knjig in nasvetov drugih upošteva osnovno navodilo AP. Oziroma je zelo težko opredeliti kako drugo definicijo.

Mislim, da sem si izbrala popolnoma pravi forum, saj bi se rada pogovorila s starši, ki ne sledijo slepo ideologiji povezanega starševstva in se kljub temu ne čutijo slabe starše.

Saj sem vam napisal, da pri razlagi teorije AP stvari niso tako črno-bele. Navajajo neke oporne točke, vendar pa se zdi, da jih pravzaprav le redki uresničujejo. Prav iz tega razloga, ker neko slepo sledenje povzroča dodatne frustracije pri vzgoji, je osnovno sporočilo AP, da je treba pri vzgoji poslušati srce, oziroma ravnati po občutku. Pri tem je najbolje prebrati čimmanj knjig o vzgoji, če pa jih že prebereš, pa biti dovolj kritičen, oziroma jih jemati bolj za razvedrilo.

Razne zadeve, ki jih povezujejo z AP so pa strogo ekstremistične, nekatere pa tudi zelo komercialne, tipično za ZDA.

Vsi starši, ki vzgajate otroke tako, da poslušate pri vzgoji svoj nagon ste AP, če že uporabljamo to kratico!

< Sporočilo je popravil primoza -- 3.2.2007 21:24:08 >

AP ali povezano starševstvo je zame samo "besedna igra" oz. dodatek besed v mojem slovarju. Sama osebno se čutim povezana z mojima otrokoma in to na način, kakršnega pač imamo mi, v naši družini, brez AP-"dodatka v stavku. Je pa dejstvo, da pri nas ni ENOSTRANSKEGA prilagajanja. Včasih se prilagajam jaz, včasih pa moja otroka. In funkcioniramo dobro, najbrž zato, ker se čutimo in ne zato, ker živimo po nekih načelih in se ne obremenjujem s tem, ali sem vsak dan izpolnila vseh teh osem načel ali ne.

Zame osebno so AP- starši isto ljudje, ki si niso sposobni priznati, da pač dolčenih stvari ne zmorejo ali pa se jim ne da. Torej se v ničemer ne razlikujejo od nas "normalnih", le da svoje nesposobnosti "skrivajo" za nekimi teorijami. Mi (oz. vsaj jaz) pa stojim za dejanji, tako dobrimi kot slabimi in pač živimo po načelu, da smo samo ljudje z napakami, torej, da nismo popolni.

To je moje osebno mnenje, za katerim stojim in ne čutim se nenesposobne, ne da sem slaba mati ali kaj drugega. Sem "samo" mama in za moja otroka edina. SEm mama, ki se za svojega otroka ne žrtvujem, saj ga nimam zato, da bi iz lastnih, egositičnih namer, to komurkoli dokazovala. Sem mama, ki želim svojima otokoma najbolje, vendar ne za vsako ceno. Sem mama, ki živi tudi svoje življenje in le tako bom lahko vzor svojima otroka, da ga bosta tudi onadva znala. SEm mama, ki ne pretirava v ničemer-ne v slabem, ne v dobrem. In "biti mama" je poslanstvo-odvisno samo, kako si ga razlagamo.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

ja malina..nekaj punc, ki kao nismo ateč mame smo že razmišljale da bi dale pobudo naj odprejo še za nas en podforum z naslovom egoistična mama  bi se nam pridružila? tam se bomo zbirale zgolj mame, ki včasih z užitkom prepustimo za kako uro v varstvu očetom??!!, mogoče celo babici, ooo hudiča včasih celo čez noč in to brez slabe vesti.  in to samo zato, da gremo lahko zvečer ven z drugimi babami, mogoče celo s partnerjem al pa k frizerju če si celo ne drznemo it h kozmetičarki. nekatere si celo drznejo otroka pustiti babici za več kot en dan in same s partnerjem odpotujejo kam na lepše. pa tiste, kerih otroci spijo v svojih posteljah, jejo po žlici in flaši, tiste katere cele dneve ne nosimo svojih 18 kilskih dvoletnikov in nimamo rok do tal in tudi vse tiste ki včasih celo povzdignemo glas, če ne pripeljemo čez rit. aja pa še tiste, ki že skoraj pop*** ko v eni noči že miljontič popraviš dudo svojemu mulcu in te spreleti grešna misel da bi ga v tistem momentu najraje komu posodil do konca noči. ja take smo egoistične mame!

evo marogica čestitam, končno je ena najdla zelo elegantne besede, ki jih sama iščem že od včeraj. podpišem se pod tvoj post. predvsem pod tisto, da se prilagajamo vsi en drugemu in ne enostransko jaz otroku. kaj pa dosežem s takim početjem, da mu vse vtaknem v rit...ne vem..to da bo ostal večni otrok odvisen od svoje mame oz če bo dovolj intelegenten me bo selj al prej začel izkoriščati. saj nisem po žup priplavala. ravno tako imam egoistične potrebe jaz kot jih ima moj otrok. s tem da je moj otrok veliko bolj usposobljen pri doseganju teh ciljev ki se jih je zadal kot pa jaz. zato še prehitro dobi vse kar si želi. v žovljenju se je treba naučit prilagodit, počakat, spremenit mnenje, si kako zadevo prikrajšat ne pa bit od malega navajen da ti je vse prineseno na pladnju ker enostavno v življenu potica ni na dohvat v vsakem momentu. žal je tako

Ljube duše, AP samo pravi, da se to ne sme dogajati pogosto in poleg tega omenja daljša časovna obdobja, ko je otrok sam.

Se strinjam, da je vzgoja občutljivo področje in da si vsak želi najboljše za svojega otroka. Vendar pa so te vzgojne struje (Raho mi bo izraz morda korigirala) več naredile slabega kot dobrega. Mame poslušajte pri vzgoji svoj nagon, navsezadnje smo še vedno živali, čimmanj premišljujte o nekih teorijah, pa bo.

ja, lara, si me nasmejala.
potem sem spadam tudi jaz. Eh, saj nočem nobenih prepirov al karkoli. Me je pa prijateljica napotila sem, češ, da naj grem na forum Poveezano starševstvo, pa sem samo zijala, kaj berem. Mislim, če je to res, da je otrok nad vse in se mu moraš ti kot starš popolnoma podrediti, potem sploh ni čudno kam naša družba drvi. Otroci brez vseh mej, navajeni, da dobijo, kar si želijo in takoj, ko si želijo ... no , saj taki so že nekaj časa v naših šolah in mislim, da se družba sprašuje, kako jih ukrotit.

Izbrala si kar pravi forum.
Na tem se namreč posti, ki niso najbolj po godu moderatorja ne brišejo kar povprek....

Naj te potolažim, tudi mi smo večino točk oz idealov, kot jim je (malček neposrečeno) rečeno sfalili.

Vzgajava po feelingu in lastni pameti, nikoli nisva slepo sledla trenutnim smernicam, ali po domače rečeno modnim muham. S trenutnim rezultatom pa sva več kot zadovoljnja.
Otrok je pri 2 letih samostojen, samozavesten, spreten, govori praktično vse. Še vedno spi v svoji postelji, brez zbujanja celo noč. No ja, včasih jo sicer ponoči slišim iz sosednje sobe, da se zbudi, takrat nekaj zabrunda in zaspi nazaj.

Z odhodom v varstvo nimamo težav, prav tako z največjim veseljem prespi kakšen vikend pri babici.

In po logiki novopečenih fenic AP, bi se morala zdaj full zasekirat.
Zakaj že?

No na tistem forumu je debata res malo preveč razplamtela, moderatorji so zato, da debate umirjamo. Zdaj se nadaljuje na forumu AP debata na kulturen način, celo zanimiva je. Saj se je tudi tu že kaj brisalo.

Drugače pa AP zagovarja naravno vzgojo po občutku. Če vam feeling dela iz samih sebe, ne iz knjig, družbe ali staršev, potem je pravi in ste na pravi poti. Taka vzgoja je sama po sebi "obsojena na uspeh".

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mislim, da ne razumete povsem AP. Preberite si izmenjavo mnenj na osem idealov povezanega starševstva, pa boste videli, da so stvari pravzaprav kristalno enostavne. Čim manj kompliciranja pri vzgoji, čimmanj skakanja po knjižnicah za knjigami prisluhnite sebi pa boste uspele.