Na to temo me je spodbudil dogodek, ki sem mu bila prica nekaj dni nazaj in komentarji na eni od tem, ki jo zdaj vec ne najdem ( si nisem zapomnila katera tema je bila). Gre se o zenskah, s katerim so partnerji prevarali zene. No najprej o dogodku.

S kolegico, dokaj dobro se poznave, pijeva kavo, ko pride mimo znanka in se ustavi pozdraviti. Opazila sem, da je kolegica postala cudna. Spoznala sem ju in ko je znanka povedala svoje ime, je kolegica prebledela. Povprasala jo je se po priimku in ko ga je slisala, prebledela dodatno, zatem pordecela, stisnila usta in vprasala " od kod pa ti njo poznas".  Znanka jo v cudezu gleda, potem izjavi.. "ah.., ze vem... lepo se mejte"  in odide.
V tem pa kolegica zacne, kako je ta zenska neumna, grda, lahka (izrazi so bili v resnici bolj "socni"), na koncu pa le zvem v cem je stvar. S to mojo znanko jo je moz varal. Krivico za varanje in za krizo v zakonu je pripisala moji znanki, oz. kaksna zenska je to, ko se s porocenim peca itn... Taksne reakcije sem prebrala tudi tukaj na forumu (pod pozabljeno temo), pa me pravzaprav zanima, zakaj je ta zenska slaba, kriva, nemoralna.. itn. Saj ona ni nikogar varala in ni odgovorna za tuje postopke. Torej zakaj so "taksne" zenske nemoralne in slabe?

Mogoče zato, ker predstavljajo neko grožnjo tistim ženskam, ki jih kot take opredelijo?



_____________________________

...vox populi...

Jaz niti ne mislim, da so slabe in pokvarjene oz. nič slabše in bolj pokvarjene od partnerjev, ki varajo.  Za tango sta vedno potrebna dva.
Lahko pa rečem, da je bilo moje  prvo pravilo, dokler še nisem imela partnerja, od oddanih roke proč.

_____________________________

:)

Jah no ja, prav fajn se ne počutiš, če veš, da ima moški, ki si z njim, nekoga doma. Jaz sem bila v takem položaju kar nekaj časa, pa vem, da se res nimaš za ne vem kako dobro osebo. Sicer jaz kaj preveč zraven nisem premišljevala, očitno, tako da prav blazno krivo se niti nisem počutila. Mi je pa bilo vseeno jasno, da sem jaz neželeni faktor v tem trikotniku. Najbrž je tudi mene imela tista punca za eno kravo. Kaj pa vem, verjetno sem res bila. Vsaj meni se zdi, da je prej bila krivda na meni kot na njej. Največ seveda na njemu. Medve sva bili v bistvu žrtvi št. 1 in št. 2. Čeprav meni ni bilo čisto nič hudega. Njej pa najbrž.
No ja, vsaj ena olajševalna okoliščina zame. Prekinila sem zvezo takoj, ko sem izvdela, da je bila ta gospodična noseča. Ker to pa je bilo že malo izven mojega (ne)moralnega dometa.

Tega jaz tudi nisem nikoli razumela.
Saj ni ona nič delala narobe. On  je tisti, ki vara.
Verjetno se prevarane ženske bolje počutijo, če za to okrivijo drugo žensko.

Bom pa še jaz svoje videnje na to stvar razložila in sicer na mojem primeru: bivši me je varal in lagal ter pustil samo z otrokom, ko je otrok imel manj kot 5 mesecev. S to žensko sta se poznala že od prej, tudi midve sva se na videz poznali. Ob rojstvu najinega sinka mu je prišla čestit in takrat se je varanje začelo. Skratka, ona je točno vedela v kaj se spušča. Prvo skupno stanovanje, prvi otrok. O, seveda je moj bivši, kot vsi tisti, ki varajo v mojem pogledu kriv v veliki večini, ampak v mojem primeru pa je kriva tudi ona in to iz čisto preprostega razloga, ker je vedela za celo situacijo. Pa ni ena najstnica, da ne bo pomote. Ker potem bi ji bilo še marsikaj odpuščeno (tudi iz moje strani), ker moj bivši zna zelo lepo lagati. Pa še ena zadeva je bila, ki me je prepričala v to, da je tudi ona kriva in da je brez srca: do nje sem šla, da bi se z njo pogovorila kot ženska z žensko, saj razumem, da se ti lahko zgodi, da se zaljubiš in slišiš travo rasti in ona me ni mogla pogledati v oči zaradi sramu. Obljubila pa mi je, da bo prekinila stike z njim...pa tudi ona je otrok ločenih staršev in prav dobro ve, kako je živeti samo z mamo... In zaradi tega je ta ženska zame nemoralna in brez srca. Nikakor pa ne trdim, da so vse take!!!Malo pameti v roke-vsaj ona, ker moški jo v takih situacijah nimajo! In tiste ženske, ne misliti, da kar vse mečem v isti koš, o ne, samo tale ženska iz moje situacije, je pa od hudiča!!!In jaz jo pozdravim, ko se srečava, ona pa pogleda stran. Le zakaj?

men se tud zdi da je vezani partner v večji meri kriv - po mojem ta drugi od začetka niti ne ve, da je vezan. No če pa ve da je, pol je pa mal krivde tud pri drugem.

_____________________________

l.p. Mateja

Rok 06.07.2006 in Sara 15.11.2010

Zame je ta ženska kriva skoraj toliko kot moški ki vara od trenutka ko izve da je moški vezan in ima mogoče še celo otroke. Pri vseh moških se pa ženski res ni treba glih na vezanga vržt.

V navalu jeze, besa in vsega ostalega, ko izveš, da te partner, ki ga imaš rada, vara, je seveda vsega kriva druga ženska. Ona je vsiljivka, ki poskuša uničiti vajino zvezo. Njej je treba privoščiti in pripisati vse, kar je slabega na tem svetu.
Sčasoma se nekoliko pomiriš. In ugotoviš, da je imela ženska vso pravico osvajati tvojega partnerja. Ona je bila samska, torej ni bila nikomur dolžna polagati računov. V ljubezni (in vojni) pa je vse dovoljeno. Tvoj partner je tisti, ki je imel doma tebe, torej je on tisti, ki bi moral reči NE, če bi bil moški, kakor se spodobi.
Čisto na koncu, ko je vse že tako ali drugače mimo, pa ugotoviš, da tudi to ni res. Vsi drugje iščemo tisto, česar ne dobimo doma. Pa karkoli že to je. Zakaj biti z osebo, ki te ne zadovojuje, je poglavje zase, ampak dejstvo pa je, da ti nečesa ne daješ partnerju, on pa to išče drugje. In tako slej ko prej naleti na drugo žensko. In, če ne drugega, poskusi. Če mu uspe, prav. Če mu ne, najverjetneje išče naprej.
V končni fazi ugotoviš, da druga ženska ni kriva popolnoma ničesar. Da je krivda na partnerjevi strani, ker ni bil sposoben biti toliko odkrit, da bi ti povedal, s čim v zvezi s tabo ni zadovoljen. In neke vrste "krivda" je tudi na tvoji strani, ker v zvezi nisi bila toliko pozorna (ali pa ti je bilo vseeno), da bi opazila, da je tvoj partner drugačen, kakor je bil.

Skratka - to sem dala osebno čez in pišem iz izkušenj. Predvidevam pa, da bi kljub temu še vedno reagirala po popolnoma enakem postopku, če bi se zadeva ponovila. To mi (nam) je v krvi.

Mišek! Ta kava s kolegico pa je bila grenka izkusnja.
Tudi jaz mislim, da je "kriv" partner, ki vara. Tak partner je neiskren in vse ostalo kar spada k takemu obnašanju oziroma vedenju.

Po mojem mnenju je kriv izključno in samo moški. On je tisti, ki bi moral reči NE. Ker pa imajo moški dve glavi in je ena pametnejša od druge.......
No, da pa ne bodo samo moški krivi,.........enako se dogaja tudi pri ženskah.

Nihče nikogar v nič ne prisili. Vse kar naredimo, naredimo zato, ker sami tako hočemo.

Moje osebno mnenje je, da ta zenska ne nosi nobene krivice. Iz tega so izvzete situacije, ki zenska zaradi zaljubljenosti zacne peganjat moskega, na veliko manipulira, klicari zeno in vnasa razdor se preden se je karkoli med njo in tem moskim zgodilo. Izvzemam to, ker je to bolezen s sila neprijetnimi posledicami.
Vendar samska zenska, ki si med ponudbo moskih enega izbere, pa mogoce samo za posteljne radosti, ne nosi nobene krivice po mojem. Ona ni tista, ki ima dolznost in obezo varovati "tujo" ( njegovo) druzino, ki mora misliti na obcutke tuje (njegove) zene itn... Ce je vzela , je vzela zato ker je bilo ponujeno.
Nekaterim zenskam tudi odgovarja, da imajo svoje zivljenje in partnerja, ki ni nenehno prisoten v tem zivljenju. Sama nikoli nisem "naletela" na porocenega moskega, sem pa "zbrala" tipa, ki je zivel 150 km dalec in sva se videvala enkrat na teden in cez vikend, ce nihce ni imel kaksnih drugih obveznosti cez vikend. Nekako se mi zdi, da tako nekako izgleda, ce si s porocenim moskim.
Zdi se mi, da vsa ta zolc , ki leti na zenske, ki so s porocenim, je pricakovanje ene zenske do druge, da bo ta druga iz nekaksne solidarnosti, ceprav je to njej neznana zenska, delovala in delala v dobro te zenske in njenega zakona. Marsikdaj se mi zdi, da o teh zenskah gre najslabse, ker ce je ona kriva in odgovorna se zmanjsa odgovornost moskega oz. partnerja pa mu je lazje odpustit oz. se najdejo olajsevalne okoliscine, pa je avtomaticno krivda manjsa. Menim, da je odgovornost za varanje popolnoma na tistem, ki vara. Ker ce ne bi bila prav ta "grda in najslabsa" zenska, bi bila druga. Enako velja tudi za porocene zenske.
Zanimiv se mi s tega vidika zdi tudi thread - Kaj pa jaz... Tam anonimna vara svojega partnerja, a samo zaradi prikaza custvenega stanja, ki ga prezivlja, jo nobeden ne obsoja. Zenska, ki bo pa taksno ali drugacno custveno stanje prezivljala s porocenem moskem, je pa delezna vse kritike.

< Sporočilo je popravil Misek -- 8.2.2007 9:36:04 >

Anonimna, brez zamere, vendar polno krivdo za situacijo vidim pri tvojem bivsem ne pri njej.  On je odsel in te zapustil in verjetno bi to naredil tudi, ce ona ne bi bila v vprasanju. Ce ne bi bila ona, bi bila katera druga. Clovek , ki ni pripravljen zapustiti partnerja, se vrne domov po avanturi / varanju. Tisti, ki je odlocen oditi, odide s to ali drugo zensko. Nekoc mi je en moski rekel, da bo zapustil svojo zeno, ker z njo vec ne more ziveti. na vprasanje kaj cakas, mi je odgvoril, da caka, da bo prvo spoznal eno s katero bo odsel, ker nekdo mora tudi njemu oprati, skihati, zlikati... ne bom rekla, kaj si o taksnem moskem mislim... Vendar....
Tudi moski v takih situacijah se kako imajo pamet, je pa res, da je za tistega, ki je prevaran lazje, ce meni, da oseba, ki jo je ljubil in, ki naj bi njega ljubila ni povsem sama kriva; saj to pomeni, da mu vseeno ni bilo prav vseeno. Zelo bolece je, ce si prides na jasno, da je osebi, ki si jo ljubil, popolnoma vseeno za tvoja custva in eventualno za custva skupnih otrok.

Kakor na svetu, tako je tudi v Sloveniji kar nekaj (tisoc) vec zensk kot moskih. Ce gledas povprecje, nekatere so ali same, ali s porocenim....

Precej me je zmedlo vse skupaj. Za znankino dogodivscino sem vedela in vedela, da je v vprasanju porocen moski, vendar nikoli nisem povprasala ni po njegovem imenu, kaj sele kaj vec in niti sanjalo se mi ni, da je to moz od kolegice. Obe sta pametni, samostojni zenski in OK osebi. Po mojem bi se morale zdruzit, pa usklajeno zacet "obravnavo" "skupnega partnerja", na koncu ga pa usklajeno postavit pred vrata.

Popolnoma se strinjam.

Pri vsaki zadevi sta vedno dva krivca,nikoli ni en sam.Vedno je bilo in bo.
Iz obeh strani bi bil lahko eden,ki bi moral razsodno mislit,kar pa ni mogoče.

  Kadar govorijo čustva, razum obmolkne. In tule so iz tvoje kolegice bruhnila čustva, samo to je.
  Drugače pa pri "skokih čez plot" krivda nikdar ni in tudi ne more biti univerzalna, temveč se razlikuje od primera do primera. Načeloma tisti, ki skoči čez plot ( vseeno ali je moški ali ženska ), nekaj močno pogreša.

  Še to: človek v svoji naravi NI monogamno bitje, to mu je vsilila družba.

Strinjam se s tem, kar ste povedali do sedaj (da je kriv moški itd), imam samo eno pripombo - ženska, ki se daje dol z vezanim, ne more biti ok. Nekaj ji definitivno manjka, pa naj bo to samozavest ali pa kaj drugega. Ženska, ki se ceni, bo zahtevala moškega zase, ne bo ga pripravljena deliti.

Manjka pa ji tudi zdrava pamet (vsaj tistim, ki sanjajo o skupnem življenju s tipom, ki vara), saj je več kot jasno, da bo isto počel tudi njej, če sploh prideta skupaj. Ne poznam niti enega primera, ko ne bi bilo varanja v odnosu, ki se je začel z varanjem. Na nekem forumu sem prebrala razlago, ki se mi zdi odlična - ljudje, ki varajo, imajo pač tak način reševanja problemov. In ker v vsakem odnosu neizbežno pride do problemov, bodo spet probleme reševali po starem.

Zanimivo je, kako take ženske zase zahtevajo razumevanje (zaljubila sva se, pa on ne more pustiti otrok, pa žena ga čustveno izsiljuje, ...), ko pa se čez nekaj časa same znajdejo v isti situaciji (samo da v vlogi prevarane partnerke, če sploh pridejo do partnerstva), so pa vse ljubice kar naenkrat pokvarjene k... in podobno.

Vsakemu se lahko zgodi, da se zaljubi v drugega, ampak ključno je to, kaj s tem naredi - lahko začne varati, lahko pa najprej konča eno zvezo in se nato poda v drugo.

Jasno, da so moški krivi. Ne razumem pa žensk, ki so lahko z moškim, ki  ima majhne otroke. Poznam primer, ko se je varanje začelo, ko je bil mlajši otrok star nekaj tednov  . Mislim, da je takrat težko konkurirati z ljubico, že časovno težko znese.

Ne, ni to vedno tako. Včasih tako prav paše, da ga ni treba imeti zase. Da si lahko vseeno nekako svoboden. Čeprav res v večini primerov najbrž ni to tako.

Ker jih je lažje označiti za takšne kot prevzeti odgovornost za svoj partnerski odnos.

Dopuščam prevaro, ne toleriram varanja. Prevara se lahko zgodi; te zadene kot strela z jasnega, varanje je zavestna odločitev.

Bom mal zabluzila temo (sori avtorci)...Ampak me res nekaj zanima in to ornk zanima.

Me zanimajo izkušnje ali pa samo razprava v smislu: če bi bilo, bi ...

Zveze, razmerja, ki so se začele s (sovražnim) prevzemom partnerja, ko nekdo spelje (mal ponesrečen izraz) partnerja - tako ali drugače - in potem s tem človekom začne zvezo.

Kako je z zaupanjem v taki zvezi? Oz kaj mislite, da bo z zaupanjem v taki zvezi? A je lahko partner brez dvomov prepričan v ljubezen, iskrenost in vse ostalo (kar je vsaj zame) temelj nekega resnega in globokega odnosa? A nikoli partner ne pomisli, kje je pa danes, ko ga/je ni domov? A nikoli res nikoli ne začne vrtati črv dvoma? Al je samo v veliki večini samozavest (če je zarad mene bil/a pripravljen/a pustit vse, me res ljubi), kriva da nikoli ne podvomiš?

Ali pač dvom obstaja in se nekako naučiš živet s tem?

Prosim ne me popljuvat, res me zanima kako gledate/jo  na to.

Splišni, kako to, da si prekinila zvezo? Mislim, če nisi imela nobenih iluzij in želje po skupni prihodnosti. In kako to, da si sploh začela tako zvezo? (ne obtožujem te, da ne bo pomote, iskreno me zanima)

Pikec, glede na primere, ki jih poznam, gre nekako takole - najprej filanje ega (kot si opisala - če je bil/a pripravljen/a vse pustit zaradi MENE...), sledi zatiskanje oči (saj MENI pa česa takega res ne bi storil/a, pri naju gre za RESNIČNO ljubezen), kar lahko traja tudi par let, na koncu pa obtoževanje drugih (ta se je metal/a za njim/njo, kako se more tako vmešavat v neko zvezo, kakšna/kakšen k...). Ampak, kot pravim, jaz ne poznam nobene zveze, ki bi se začela z varanjem in kasneje v njej ne bi bilo varanja. (Najdlje so brez varanja zdržali 5 let.) Dopuščam sicer možnost, da to obstaja, čeprav imam svoje pomisleke.