Glede na to, da moja dva otroka obiskujeta vrtec in se ne počuim prav nič ogroženega ta hipoteza ni ne vem kako točna . Saj se je kdo od mojih tudi že razsul v vrtcu, pa lahko bi se tudi drugače kočalo. Enako bi se lahko končal kak privatni dogodek. Smo imeli pač malo sreče, ki je, kot poudarjam pomemben dejavnik preživetja. Tudi v hribih naredi človek kdaj kako napako. Pravijo da si jih ne smeš privoščiti dveh naenkrat.

Saj sem dejal, čim več se naj jih izpiše iz vrtcev, najame zasebne rešitve (npr. zasebnega full time varnostnika) v sklopu svojih, domnevam neomejenih finačnih sredstev in pusti nam siromakom, da imajo otroke še vedno v ubogih vrtcih, kjer so non sop ogroženi od kofetkarskih vzgojiteljic.

To debatiranje o varnosti v vrtcu je povsem brez povezave s tragičnim dogodkom.

% umrljivosti v vrtcih je dober pokazatelj dejanskega (odličnega) stanja, posebej če se ga primerja s % umrljivosti v družinskem okolju. Žal ne najdem kake tovrstne primerjalne statistike.

Ja pa svizec zavije milka čokolado.

Lepo vas prosim, smrtnost je v družinskem okolju, smrtnost je na cesti, v letalih, smrt pri porodu, smrt v prvih nekaj mesecih ipd.

Ne si zatiskati oči, da bi z poostreno varnostjo preprečili posamezne primere. To so žalostni, naključni dogodki, ki se jih z razumnimi ukrepi preprečiti ne da.

smrtnost dojenčkov v letu 2003 je bila 4,6 umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih. Če to apliciramo na vrtce bi to pomenilo 260 mrtvih malčkov v vrtcih letno. Upam da je to dovolj resen pokazatelj dobre varnosti v vrtcih.
 

Pa kaj to primerjaš?

Primerjal bi lahko število novorojenčkov, ki so zdravniku padli iz rok (nesreča) in zato umrli, ne pa tole. Novorjenčki umirajo iz različnih vzrokov, ne samo, ali celo nikoli ne zaradi nesreče.

Ja primozaa s temle primerjanjem si pa res mal mim udaril. Umrljivost dojenčkov gre večinoma pripisati boleznim, ne pa raznim nesrečam.

Jaz te čist razumem kaj hočeš povedat, a le če zadevo gledaš statistično. Je pa le treba gledat vsak primer posebej. In v tem primeru bi nesrečo možno preprečiti, preveč napak je bilo storjenih. Vzgojiteljice bi morale takoj obvestiti policijo, sploh pa zato, ker je bil pogrečan tako majhen otrok. Tudi, če bi ga potem našle, da se skriva pod posteljico. Jaz sem si tudi v vrtcu glavo razbila. In v tem primeru vzgojiteljice niso bile odgovorne, ker sem direktni priletela v omaro. One so me lahko samo hitro pripeljale do zdravnika.  Popolnoma drugače pa je ko sem pri dveh letih v Šiški ušla iz vrtca. Najdli so me policaji in ko se me pripeljali nazaj, vzgojiteljice sploh niso opazile, da me ni.
V obeh primerih bi se lahko nesrečno končalo. S tem, da bi bilo drugega mogoče preprečiti, če bi vzgojiteljice opravljale svoje delo tako kot se t6o od njih pričakuje.

Ne vem, smrt je smrt .

Se povsem strinjam s tvojo ugotovitvijo, umrljivost malčkov zaradi bolezni je neprimerno večja. Ampak prav zato se da tam še kaj izboljšati.

Ne pa tam, kjer je pri 57000 malčkov, ki so pol aktivnega časa v vrtcih en smrtni primer.  

Se absolutno strinjam z primozo. Mislim, da je on edini, ki tukaj odgovarja stvarno, z dejstvi.....Vse ostalo so pa emocionalni izbruhi mamic.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Gre za situacijo, kjer je navajanje faktov neprimerno in za prizadetega neokusno.

Jaz obožujem številke . Ampak ko gre za otroka, ne gre za število, ampak za življenje.

Kako bi pa ti reagirala? Ja, tvoj otrok je mrtev. Se zgodi, pač. Zakon statistike. Dejstvo. Še ena številka v statistiki.

Glejte eno so odzivi na žalostni dogodek.

Drugo pa to okrog vrtcev. Vrtci so varni.

No, zdaj sem našel nekaj podatkov iz Nemčije:

Vir:
http://les.bf.uni-lj.si/fileadmin/datoteke_asistentov/srudolf/IGRALA/VARNOST_-_STATISTIKA1.doc


v letu 2000 se je v Nemčiji zgodilo 546 nesreč s smrtnim izidom, kjer so bile žrtve otroci stari
manj kot 15 let. Največ nesreč s smrtnim izidom (46,4 %) se je zgodilo v prometu, 22,7 %
doma, 7,3 % pri športu in prostem času, za 23,6 % nesreč pa kategorija nesreče ni definirana ( v
tem odstotku so zajete tudi nesreče v šoli).

Mič, dejstvo je, da bi reagirala tako, kot reagira vsak starš, če mu umre otrok. Tu sploh ni debate. V bistvu reagiramo vedno emocionalno, če nekdo umre. Meni je bilo pač všeč, ker je ostal primoza objektiven v tej debati, torej številke , in pač to o smrti. Kajti vedno je grozno-in smrt je smrt. Pa ne me narobe razumeti, sedaj...že komaj tipkam in razmišljam, sem preveč lomila rebra...čokoladi(kot vedno)

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Mič a tole okrog vrtcev in vzgojiteljic pa ni neokusno ?

meni pa ni jasno zakaj niso šli še za ograjo pogledat če so videli da ga ni v okolici vrtca . Mislim res ko pomislim... .

Ma ne vem...meni ni grozna misel na mojo smrt. Mogoče bi majhno malenkost "težje" umrla sedaj, ko imam Mičico. V prinicipu pa ne. Pač namesto da grem zjutraj na kavo, umrem. To je zame sprejemljivo dejstvo.

V bistvu se marsikdaj vprašam, kaj če se mi kaj zgodi glede na to, koliko sem na cesti in v avionih.  Pa z lahkoto sprejmem dejstvo, da me lahko doleti nesreča. Pa tudi kar se Mičice tiče....odgovornosti do nje...kaj če umrem zaradi " statistično neodgovornega" življenja? Ampak na koncu me ni strah, ni me groza. V bistvu sem hvaležna za vsak trenutek, ki ga preživim z njo in za angela v njej. 

Ampak otrok....to mi je vedno grozno. Enostavno nesprejemljivo. Tudi če ne gre za mojega, če gre za nekega **** (se opravičujem opisu). Takrat me pa zmrazi. Pač mi je otroško življenje vrednota, ne morem iz svoje kože.

Mič, te razumem, vendar, ko sem napisala smrt je smrt, sem mislila, da mene prizadene smrt tudi odrasle osebe, kajti tudi njegovo živjenje je vrednota. Je pa res, da me stvari, povezane z otroci, še dosti bolj prizadenejo, predvsem, od kar imam sama otroka.

Vendar se nekje zamislim, se vedno bolj zavedam, da smo ljudje, ki delamo napake. Nismo roboti. In zato se bodo tragedije dogajale vedno znova in znova. Dostikrat se mi zdi, da sploh ne gre za malomarnost ali neodgovornst, temveč enostavno za nemoč oz. za dejanja, ki so se zgodila zaradi človeške fizične ali psihične "omejenosti". In za to ne moremo nič, ker smo samo ljudje.....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa še nekaj. Jasno je, da je največ smrtnih žrtev med otroci v prometu. Pa ali vozimo skozi naselje vedno največ 50?

Osebno ne, nisem ne vem kakšen divjak, ampak velikokrat prekoračim omejitev 50 za do 20 km/h, največkrat vozim 60. Se še kod javi?

Jaz, vendar v naselju vozim okrog 50, prekoračim tam, ko je omejitev 40 in je cesta pregledna-jao, kakšen izgovor  Drugače pa sem imela "težko" nogo, odkar imam otroke, je postala kar dosti "lažja"

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

No zame je izgovor da cesto poznam. Tudi bolj klavrn.

Ne. Od kar imam tempomat vozim čez naselje 50 ali 42.

In med 42 ter 50 ali 60 je bistvena razlika, če pride so nesreče, ker sila narašča s kvadratom hitrosti.

No pohvalno zgledna voznica. Pa te nihče ne prehiteva?

Ne vem, se ne morem spomnit, da bi me kdo...  

Večinoma se po naseljih vozim med delovnim časom. Očitno ljudje niso tako živčni, ko ni gneče? Kaj pa vem. Bom pozorna.

Prosim te lepo ne ti meni o svizcih. Sploh pa mi ne primerjat to tragedijo z prometnimi nesrečami in zdravstvenimi.

Ne mi razlagat o nekih odstotkih, ker nisem debilna. Vem samo, da je ogromna razlika, če otrok umre iz zdravstvenih razlogov, kjer ne moreš pomagati, ali pa če otrok umre zaradi smrdljivih nezaklenjenih vrat.
In kako lahko rečeš SMRT JE SMRT??
Seveda je smrt-smrt. Samo ne mi rečt da bi ti isto doživljal smrt svojega otroka zaradi nezaklenjenega vrtca ali pa, ker je bil bolan, kjer se imajo starši včasih možnost psihično vnaprej pripraviti.
Jaz govorim konkretno za ta primer, ti pa vmešavaš in delaš popolnoma nepotrebne primerjave, kot da se ne zavedamo kaj se dogaja nasploh v življenju.

Tisto o svizcu je res precej mimo se strinjam, ampak na neumno trditev neumen odgovor.
 
Saj medtem sem našel link s podatki o nesrečah, iz katerega je lepo vidno, da se največ otrok smrtno ponesreči v prometu.
 
Očitno je na drugem mestu »varno« družinsko okolje in šele potem pridejo na vrsto razlogi, ki jih navajate kot enormno izstopajoče.
 
Žal ne najdem primerjave med nesrečami v družinskem okolju in v vrtcih, ki bi bila edina realna, ob upoštevanje % vključenosti otrok v vrtce. Glede na majhnost Slovenije se itak taka statistika ne more narediti na letni ravni ampak kvečjemu na desetletni.
 
Kot je dejala ene od udeleženk precej neproduktivne debate o (ne)varnih vrtcih: srečni bodimo, da se ni zgodilo našemu otroku, pa pazimo na njih, kar pa spet ne pomeni, da jih zavijajmo v vato.

Ja, no na relacijski vožnjah, ki jih najbolj poznam me vsi prehitevajo če vozim 50 ali manj (npr. v slabih vremenskih razmerah). Tisti tempomat pa sploh ni slaba ideja, verjetno bi ga morali kar zakonsko predpisati.

Ko se to zgodi tvojemu otroku se vsa statistika neha.
Najbolj žalostno pa je ko pogledaš vse forume kjer se piše kako otroci "pobegnejo" iz vrtca-ste opazili koliko jih je?-pa vzgojiteljice sploh niso opazile, da jih ni....... In komu se imamo vsi zahvaliti, da se ni na srečo nikomur še kaj hujšega zgodilo, da bi jih lahko nekateri končno dali v statistiko?
Groza, da rabite toliko smrti, da boste dobili eno statistiko s katero boste zadovoljni. Že ena sama smrt malega otroka je preveč.

Se popolnoma strinjam s tabo, Bebabeba. Seveda je res, da se nesreca lahko zgodi vedno in se je ne da 100 % prepreciti in da je tezko ocenjevati kdo je kriv, ce ne poznamo podrobnosti. Res pa je tudi, da je (bi morala) biti skrb za varnost na 1. mestu. Kajti, Primoza, ce hoces biti v svojih trditvah dosleden, ce se nesreca zgodi ne glede na nase preventivne ukrepe, ki jih torej nismo dolzni poduzeti, ja potem pa kar podrimo vse ograje okrog vrtcev in cakajmo, da bo otroke na igriscih varovala sreca.