Že nekaj časa spremljam debate glede tragičnega dogodka in vse te obtožbe in posploševanja. Ne morem vrjeti, da lahko ljudje (ki niso vpleteni) premorejo toliko sovraštva do tistih, ki jih ne poznajo in, ki niti vseh oloiščin ne poznajo. Vem, da boste linčali tudi mene, kot nekoga, ki podaja mnenje kot vzgojiteljica.
Ne zagovarjam tega, da je vse v redu glede tega kar se je zgodilo, ampak izjave kot je "Jaz bi tako vzg. in pomočnico kar ubila! pa me zelo prizadanejo. Mogoče vam jih ne bo potrebno ubiti, ker se bosta same (bog ne daj, da se to zgodi!) v sebi, v svoji duši.
Pa ne bi o tem, bolj me moti to, da govorite, da v vrtcu samo kofetkamo in posedamo in na igrišču klepetamo, na mesto da pazimo vaše otroke. Mislim, da se tu motite. Ves čas jih imaš na očeh, velikokrat te že tako tišči na stranišče, da ti je slabo, pa si ne upaš, da se med tem ne bi kaj zgodilo, kajti ura je že toliko, da si sam v skupini, pa kar moraš zdržati. Seveda moraš poleg vsega z otroki še ves čas ustvarjati in to ne le samo v skupini, ampak tudi individualno, kajti ko starši pridete po otroka moramo o vašem otroku poročati o vsem: koliko je jedel, ali je šel kaj na stranišče, kje je njegov izdelek, kako kaj striže, s kom se je igral,... pa vas ne zanima, da je v skupini 24 otrok, ker za vas pač obstaja le vaš, pa vam tega ne zamerim.
Vem, da morajo biti vrtci zakljenjeni in tudi ograja okoli vrtca mora biti ustrezna, kar pri veliki večini vrtcev je.
Enastavno ne vem, zakaj je potrebno pri takem tragičnem dogodku takoj odpreti temo in obsojati vse po vrsti. Mislim, da se vsi vpleteni dovolj žrejo in trpijo.
Upam, da moje mnenje ne bo sprežilo val jeznih mam in bodo le te raje objele svoje otroke in se zahvalile, da jih še imajo.