Mene ful moti, ko moja tašča govori o svojih drugih vnukinjah "naši dve"  
O vnučku, se pravi mojem piškotu, pa enostavno po imenu....


Mater, sem se že x-krat v jezik vjela, da nisem vprašala: a tale pa ni vaš

A bi vas to motilo

_____________________________

...vox populi...

Mene bi absolutno motilo!!

Ja, to bi pa mene tudi. Naj ji mož reče.

Ja bi me motilo,oziroma bolelo.

Ja, bi me motilo.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

A pa mogoče ti "naši dve" živita v isti hiši kot tašča? ker potem bi nekako razumela, da jih im bolj za "svoje" oz. sta ji "bližji" po lokaciji mislim in iz tega bi morda lahko izhajala.

Mi ne bi bilo vseeno in jaz bi ji v hecu rekla, da nima samo dveh vnukov, ampak tudi vajinega piškotka, torej tri. Mogoče bi ji kaj kapnilo.

Mogoče pa tebi za njih reče naši dve, njim pa za tvojega naš.

Mene bi definitivno motilo. Vendar žal poznam dosti takšnih primerov, pa jih nekako niso uspeli rešiti... Vso srečo želim vsaj tebi!

mogoče pa ko govori o vašpem v prisotnosti drugih tudi govori "naš"?

Ta podatek je zelo pomemben. Če imajo oni pogostejše stike, je logično, da jih malce drugače dojemajo, so si bližje, več vedo drug o drugem, skratka kot stara starša imata mogoče bolj "pristno" vlogo. Je namreč razlika, če vnuka vsakodnevno videvaš (ali zelo pogosto), ga dejansko vsakodnevno spremljaš in na nek način sodeluješ pri njegovi vzgoji, ali pa ga vidiš samo vsake toliko in v bistvu ne veš dobro, kaj vse je z njim.

Mene to ne bi motilo - če gre v bistvu samo za besede (ne pa tudi dejanja kot taka), ki so pač samo nerodno oz. neposrečeno, predvsem pa verjetno povsem nezavedno izbrane.

Tudi jaz tako mislim. Če pa ni tako, bi me pa motilo.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja, mislim, da bi me motilo. Tudi, če oni živijo skupaj, čeprav bi mi to mogoče malenkost omililo situacijo.

Ja, seveda bi to motilo vsako. Ampak,...Tašče so tašče... ...  Jaz ji verjetno ne bi nič rekla, ampak 1x ob priliki, bi ji podrobila, čist flegmasto z nasmeškom,...naprimer...kar vaši dve naj, moji dve ne moreta( ne vem koliko imaš otrok,..ampak na ta način). Bi pa vseeno povedala to mojemu.
Ah,..tašče in tasti.

Ja, bi me motilo. 

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Mene bi bolj motilo če bi jima rekla našadva. .... hm saj imata imena. Mene je tud vedno ful motil ta gorenska naša in ko so mi začel to govort, sem jim takoj rekla, naj se mal umirijo. Tko da jim najbrž še na misel ne pride da bi to za otroke govoril.

Razlike pa pri vnukih itak delajo, pa naj jih delajo, saj si s tem sam seb škodo delajo.

Hm, če s tega vidika pogledam, se kar strinjam. Mene bi še bolj motilo, da bi si jo na tak način "prisvajala", da bi bila kar njena, tako da mi je čisto všeč, da jo imenuje po imenu, kot vse vnuke. No, samo na splošno gledano bi me motilo, da se dela razlika med enimi in drugimi. 

če je drugače njen odnos OK, me ne bi motilo. važno, da ima vse rada

_____________________________

iz malega zraste veliko

Mene bi motilo, če mojega sina ne bi klicala po imenu. Se je samo enkrat zgodilo, da je rekla, tale je pa moj, pa sem jaz prav naglas (in malo v smehu, čeprav sem mislila zelo resno) rekla, da je "tale" moj sin Žiga. Od takrat naprej je tudi zanjo Žiga.
Vsekakor pa se strinjam s trditvijo, da tašče (prave, nesojene ali matere bivših) delajo med vnuki razliko. V glavnem v njihovo škodo.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Motilo bi me. Tud če so z njimi v isti hiši, to zame ne bi ibl izgovor. Sem občutljiva za takšne "napačne" besede, ki se tičejo medčloveških odnosov.

_____________________________

Če smrdiš po opicah, še nisi Tarzan.

To je pa ravno tako, kot je vedno pravila moja tašča: Naša tamlada ..., pa ni mislila mene .
Da bi pa o vnukih govorila različno, bi pša mene zelo motilo.

Mogoče tebi res ne more za tvojega reči "naš". Kako pa drugim govori o tvojem otroku? 

_____________________________

men se tudi zdi da je tako.

jaz nisem občutljiva na takšne zadeve...me kar preseneča  kakšne (zame)nepomemebne stvari vas motijo...kaj pa vem, jaz nobene takšne cvetke ne najdem s katero bi se obremenjevala

Jaz tudi ne maram preveč tega "naša" in "naš", svojega fanta ne bi nikoli mogla tako poklicat oz. tako o njem govorit - prvič, kdo pa smo mi, da ga mamo, drugič, če je že od koga, je moj-moj, ko se crkljava, sicer je pa sam svoj. Veliko rajši imam, če govorijo po imenih - ljudem, ki si ne morejo zapomnit, kdo sem, pa tudi če ne govorijo o meni

Ne vem, če bi me motilo. Mogoče. Je pa res odvisno, če oni skup živijo in če dela razlike tudi drugje, v dejanjih... Meni se je zdelo vedno normalno, da ima pač babica ene vnuke rajši in si zaradi tega nisem nikoli belila glave, nisem pa marala bit preveč tam, pri njih, ker si pač nisva bili blizu - z dedkom pa sploh ne (sem še vesela, da si nisva bila)... Vendar pa se je tam razlika čutila povsod,  ne le v besedah.

Možno je tudi, da si tvojega ne upa klicat naš, vsaj ne v tvoji prisotnosti - kar je tudi nekak logično, saj je bolj tvoj kot njen