Eh Rija, ne sekiraj se. Tašče so tašče. Če jih nosiš ali voziš, nikoli niso zadovoljne in vedno ga bodo "srale".

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja bi me motilo. Drugače pa tako kot ti je napisala Tanika.

Eh, jaz pa ima fino taščo in smo vsi naši . Ljudje pač imamo vsak svoj način govora, pa mogoče niti ne mislijo tako dobesedno kot to zveni in se ti pol gor obesiš.
Mene bi bolj skrbelo če bi po odnosu do vnukov delali razlike.
Jaz sem pri babici in dedku (z mamo in bratom) živela 11 let in sem verjetno bila res bolj njena kot pa moj bratranec, ker smo pač bili vsak dan skupaj, rit mi je brisala, hranla me je....bratranec je pa vsake toliko prišel na obisk in počitnice. In je bilo malo drugače. Pač je tako naneslo in smo še vsi živi in zdravi iz tega ven prilezli.

Srček

Skoraj prepričan sem, da vidi "naši dve" veliko pogosteje, kot tvojega. Predvsem je odvisno še kaj več, kot samo oziralni zaimek. Namreč, če ti nudi ali odklanja pomoč.

Lahko ti povem živ primer.
Tašča ima tri otroke. En živi doma in ima preko njega ima 4 vnuk-e/inje. Drugi živi v isti vasi in preko njega ima 3 vnuk-e/inje. No ta tretji smo pa mi.

In vedno ko so prišli "ta drugi" na obisk je tekel pogovor nekako "naši so pa v šoli..", kako so pa kaj "vaši". In to je svakinjo tako bolelo, da je po nekaj letih v prepiru očitala to "vaši" in "naši".

A očitek je bil hudo krivičen. Taščo poznam in je dobra do vseh in ima rada vse vnuke. S tem "vaši" in "naši" NIKOLI ni mislila kot da niso njeni, ampak zgolj in le ko neko ločnico o kom je govora. Ko so otroci hodili v vrtec in v šolo je kuhala in pazila tako za "ta gorne" kot za "ta druge". Brez razlik in nesebično. Za rojstni dan je vedno dala 5.000 SIT tako "ta gornim" kot "ta vašim".

A tako lahko je pozabiti vse kar je bilo dobrega in očitati malenkost. Kako lahko je gojiti zamero namesto gojiti zahvalo.

Zato ti pravim. Počasi. Umiri se. Ne vzgoji si zamero na podlagi načina besede. Štejejo dejanja. Res so vedno bližje tisti, ki jih pogosteje vidiš, ker jih tudi bolje poznaš. Morda pa se premalokrat vidite. Saj vem , da ni časa, a obiskov pri babici in dedku za vnuka nikoli ni dovolj.

.

Moja tašča, s katero živimo skupaj v  isti hiši, ima podobno navado.

S svakinjo sva rodili istočasno. Ko se pogovarja z njimi o najinem sinu govori "naš" in ime. Pa mislim, da ne zamerijo, ker je z "našim" res veliko skupaj. Dopoldne ga večkrat čuva itd. Nečaka pa vidi enkrat na mesec. Ko ga pa vidi, ga ima pa ves čas v naročju.. , in je vsa navdušena, tako kot nad "našim". 

Pa naj povem, da ima še cel kup vnukov. Pri nas ni prvi, ne pri njih, pe še jih je.  Trenutno je pač z najinim mlajšim največ.

Se pa včasih sama popravi, da so tudi drugi "naši" .

Jaz pa sploh ne maram izrazov naša in naš. To mi je tako posestniško in tako mimo, da se še sama slabo počutim, kadar tako govorim.

Bohnedaj da o meni govorijo "naša" je pa to in to....večinoma (ali vedno ) je izraz uporabljen v smislu hvalisanja in opravljanja. V bistvu je to tisto, česar ne maram in s tem povezan tudi izraz naša.

dobila sem isto asociacijo kot al bina. če živijo skupaj so ziher bolj navezani. ne vem, če bi me motilo...vseeno mi je. otrok je itak MOJ in NAJIN, najmanj pa njen!

ne, ne živijo več skupaj....in ena je vprašala, kako govor o svojem vnuku ko nas ni zraven....normalno po imenu...



_____________________________

...vox populi...

Mogoče pa tebi za njih reče naši dve, njim pa za tvojega naš.

mogoče pa je to?


_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Najbrž bi vsakogar zbodlo takšno ločevanje, čeprav je po svoje do neke mere razumljivo. Mi živimo s taščo v isti hiši, naša pikica je prva vnukinja pri obojih starih starših in me včasih zmoti že to, kako svoji lastni hčeri razlaga: Tara pa tole, Tara pa tole --- Zaboli mene, ker vem, da ji ne more biti vseeno, ker njenega sina vedno primerja z najino hčero. Mislim, da se je malo že unesla, na začetku pa je bilo kar hudo. Po drugi strani pa jo razumem, saj jo vidi vsak dan, drugega vnuka pa kvečjemu enkrat na teden.

meni je vseeno, kako nas tašča nasljavlja

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Mene me ne briga, kako koga tašča kliče. Važno, da vse na enak način: al po imenu, al pa, da so vsi enaki. Moram reč,da tašča zelo lepo obravnava sinka, čeprav ga bolj poredko vidi, vnučki pa živita v isti hiši. Vse tri kliče po imenu, al pa ma za vsakega kako ljubkovalno ime.

_____________________________

Ko se mi nasmehneš, s soncem napolniš moj dan.

To je počela moja bivša tašča. Za otroke od bivše svakinje je govorila "naša dva", za mojega otroka pa "Jan".

No... saj je bivša tašča...