Neprestano se kregamo, kdaj bomo šli k njegovim.
Moj mož pa je zadnje čase tako bolestno navezan na svoje, da mi vsak prost trenutek predlaga, da bi šli k njim, s kom od njih na kavo, ali pa da jih bomo povabili k nam.
Vsake toliko časa mi zaradi vsega skupaj prekipi.
Zdi se mi, da sploh nimam svoje družine. Dopovedujem si, da sem sama kriva, da bi lahko bila bolj prijazna do vseh, bolj ugodila (če se to sploh da) svojemu možu,... pa bi se imeli lepše.
In potem v ponedeljkih pride za mano.
Se to kdaj popravi? Bomo kdaj živeli lepše življenje?
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
draga anonimna, dostikrat je tudi pri meni tako. je pa res, da po eni strani mu jaz težim in se kregava zaradi tega, po drugi strani pa sama sebi govorim, da bi lahko bila bolj prijazna in potrpežljiva do drugih, predvsem njegovih. a kaj ko ne morem... ko mi kaj ni prav, se mi takoj vidi na faci.
ja, in dostikrat se v ponedeljek tudi jaz sestavljam skupaj.
ugotovila sem, da bo že čas prinesel svoje. s pogovorom ne prideva nikamor, ker se pogovor slej ko prej konča v višjih tonih.
in do česa sem prišla? da moram biti bolj potrpežljiva, saj bo tudi njega to minilo- upam...
predvsem pa se moram naučiti
imeti rada sama sebe (ne mu strežt, kuhat, prat,...),
biti zabavna (ne mu težit zakaj spet to in zakaj spet tja...),
privlačna (uredi se...), in bo moj dragi počasi prišel do tega, da si bo želel preživeti več časa z mano (če sem pa tako kul oseba!!) in ne s svojo dolgočasno familijo. če mu boš težila bo še pogosteje želel stran od tebe! spremeniš se lahko edino ti in tvoj način razmišljanja in dojemanja stvari! to je pomoje edina varianta, saj se moški žal na ukaz ne spreminjajo!!