In o tem kako ti spremeni življenje.

Če je ena sama te pahne v žalost, v neizmerno žalost. Če pa je le ena več, samo ena tanka, lahko zarad mene tudi čisto svetla, da je le vsaj malo vidna, pa te s svetlobno hitrostjo izstreli v sedma nebesa. A ni fascinantno kaj lahko naredi ena sama črtica?!

Meni je kot vidite že malo naškodilo čakanje, če jo mogoče zagledam ali pa ne. V bistvu je upanje za kaj takega skoraj popolnoma enako 0, ampak jaz vseeno upam. Ne morem si pomagat,  želim in upam na čudež .

Stvar pa je takšna, da sem imela samo en nezaščiten odnos, 14 dni po M. Ciklusi so sama zmeda ( na 27, 36, tudi na 45 dni), tako da niti približno ne vem kdaj so plodni dnevi. Sem pa imela tisti dan prozorno, vlečljivo sluz, kot žele, tako da jemljem to kot en + za možno , obstaja pa tudi en - to pa je endometrioza. Bazalne temperature si načeloma ne merim, sem si jo pa začela 3 dan po in je od takrat naprej vedno med 36,7 in 37,0 - skače en dan stopinjo gor, potem spet dol, tako da ne vem pod kaj naj to štejem, če pod + ali - za . Je pa danes 9 dan po odnosu pa imam malo povečane prsi, bolijo pa nič, včasih me kaj špikne, ampak to me tudi drugače. Izcedek je bil močan, pa se je umiril, ga skoraj ni več (še en - najbrž). No in tako, če seštejem + in - je po mojem več -. Ampak jaz še kar naprej upam. A je še katera taka norica tu gor? Tako močno si želim, da bi kaj "zraslo" iz te moje želje, da se včasih bojim, da ne dobim namišljene nosečnosti. Punce prosim spravte me na realna tla.


_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Jaz te ne bom na realna spravljala
mam sama s sabo preveč dela

Nič druzga ti ne preostane, kot da čakaš in upaš

In zakaj si samo imela en nazaščiten odnos, če si želiš otroka s partnerjem .

Mislim, da je potem potrebno malo več seksat, če si tako želiš dece in sploh, če nimaš rednih ciklusov.

točno tako  se s polno paro!!!!!!!!poizkušaj čimvečkrat če ne veš točno za svojo teto ovulacijo gdaj hodi okoli!!!!!!!!!midva z mojim  sv ase najprej poizkusila držati mojih ciklusov in sva v času ovulacije mislila le vsak drug dan(ker je tako najbolj priporočjivo zaradi kvalitete semenčec) anisva zdržala in sva se slončkala kar vsak dan v upanju da nama tako uspe in res nama je bog namenil srečo in zdaj sem srečna nosečka  ki je v sedmih nebesih

Več  , saj bi, če bi bila skupaj, pa nisva. Je moj nekdanji fant, ko sva bila stara 18, 19 let sva bila skupaj, zdaj se pa občasno dobiva. Sicer to traja že nekaj časa. Vem, da ni prav, vendar pa tudi nič slabega nikomur ne počneva, saj sva oba sama. In ker sem stara že 27 si že močno želim. In to z njim, ker ga imam še vedno zelo zelo rada. Ve, da ne jem tabletk, tako da ne mislit, da mu hočem kaj "naštimat", vendar vseeno noče uporabljat kondoma. Včasih sicer "pazi", običajno pa ne. In takrat si želim, da bi se "zgodilo".   

_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Jezus marija ženska...A pa si ta "tvoj prijatelj" tudi želi otroka? Otrok ni igračka, katere ko se naveliščaš, da bi jo postavil v kot...

Ne vem, no, če je to prav kaj počneš? Mlada si še, počakaj na pravo ljubezen, ko si bosta oba želela. ČE nista skupaj s tem prijateljem, pomeni, da te tudi ne ljubi. Otrok vaju ne bo zbližal, če se ne bosta sama. Ponavadi je še takrat, ko pride otrok vse težje?

Sicer pa ne vem, a si se kar tako mlada odločila, da boš samohranilka, ali kako. NE razumem te

Uh, kolikokrat sem si jaz s katerim od bivših želela otroka. Zdaj pa si samo rečem: hvala bogu, da takrat nisem zanosila.

Ne, počet neumnosti zaradi katerih boš obžalovala kasneje, pa četudi veš, da si že zrela za otroka. Otrok naj bo zaželjen in načrtovan z strani obeh, s strani mame in očeta.

Preklicujem svoj prijazen odgovor. Mi je  zdej.

Če kaj bolj ne prenesem kot neodgovornih ljudi, ki gledajo samo v svoje dobro ne v dobro otroka, ki ne bo nič kriv če bo prišel na ta svet mami, ki ga je "nardila" sam zato ker se ji zdi pravi čas  in ker bi rada bivšga tipa nazaj in ne bo nič kriv če ne bo imel očeta in družine

In čez par mesecev bomo spet brali zgodbico Kaj naj naredim(splav). Moj noče otroka. Jaz pa bi. Upam da si bo premislu.....  

Lana25!

Berem in berem...pa se mi zdi, da te lahko kar razumem...Tudi sama sem šla skozi vse to, zelo podobno. Vem, kako je, kako močna je želja...bolj po otroku kot po njem...vseeno je lepše biti mati otroka moškega, ki si ga ljubil, kot pa kar nekoga. Hkrati pa se strinjam, da je lepše, če si oba želita, oba načrtujeta in čakata.
Meni se je po dolgoi neuspešni vezi zgodilo kot strela z jasnega prav to. srečala sem moškega, ki...ki želi prav tako kot jaz. Pa veva, da verjetno ne bova mogla živeti skupaj...a vseeno bova starša, oba po svojih najboljših močeh. predvsem pa je tu bistvena iskrenost, pa zaupanje, pa res - ljubezen.
Tak da - ne hiti...razmisli, vzemi si zdaj čas zase...
Če se bo pa zgodilo, pa ne dvomim, da ne boš dobra mami. Samo bodi pogumna - sanje se lahko uresničijo, pa čeprav včasih na zelo čuden način.

In sploh ni nujno, da bi te vsi razumeli. Ti sama živiš, sanjaš svoje življenje. A po pameti.

veš Lana jst sm bla nekaj časa nazaj skoraj na istem, sicer je blo tko da sva šla dokončno narazen in je en mesec po tistem test pokazal  in v tistem trenutku ni blo hujšega kot misel na to, da bi imela otroka z njim, otroka sm si in si ga še vedno želim vendar ko pogledam sedaj nazaj sem srečna da je 2 dni za tistem prišla  ker imeti otroka z osebo, ki ni več del tebe del tvojega srca, predvsem pa del tvojega življenja je zame nekaj najhujšega. vse se zgodi ob pravem času predvsem pa s pravo osebo, otrok ni kužek ki ga lahko daš stran ko ugotoviš, da te ob vsakem pogledu spominja na osebo, ki ti je zlomila srce....mislim da v tvojem primeru skoraj ni možnosti za srečno ter uspešno zvezo. Veš prišel bo moški, ki si bo želel otroka s tabo, ki ti bo stal ob strani ko bo hudo in ki bo ljubil tebe in vajinega otroka neizmerno, rajši počakaj na to, da ti ne bo kdaj resnično žal.

_____________________________

Dve sončici v mojem življenju....zdaj pa upam d bo sonček ;)

Lana 25!

Najprej razčisti sama s sabo kaj si želiš in kakšne bodo posledice. Ali tega človeka ljubiš in ga potem želiš gledat še celo življenje, saj ga bo otrok potreboval.
Premisli, ali otrok potrebuje tudi očetovo ljubezen, če si se ji že ti pripravljena odreči. Odločitev je tvoja.
Srečno!

Z nobenim odgovorom, ki to podpira, se ne strinjam.

Eno je, če tip ne pazi, ker je pač dobro znano dejstvo, da je boljši seks brez kondoma po možnosti z možgani na off! Drugo je, da ga postaviš pred dejstvo - noseča sem! Če si res tako zelo želiš otroka, potem upam, da boš toliko fer in si priznala, da mu verjetno želiš tudi najbolje, otroku mislim. Nikjer ni zapisano, da se bodo zveze obnesle, katerakoli, ampak ti o tem sploh ne moreš govoriti. Sta priložnostna ne vem kaj... Sicer nimam nič proti temu, če si ne moreš pomagati ali pa če ti utreza, karkoli, ni mi pa jasno, kako lahko kar tako v tri dni prijaviš, jaz pa vseeno upam, da bo....A si ga sploh vprašala?! Si prepričana, da te ni nikoli vprašal, kdaj imaš plodne dneve in te takrat ne obišče?! Ali pa mu je res vseeno? Potem se pa vprašaj ali še bolje: vprašaj njega, zakaj mu je vseeno. Lahko da bo odgovor pozitiven zate in za tvoje sanje, ampak se res ne bi prepričala, preden se spustiš v nekaj, kar ni dorečeno?! Se mi pa vseeno zdi, da nosiš preveliko odgovornost za vse skupaj in vse kaže, da se je sploh ne zavedaš.

Seveda obstaja možnost, da si želiš biti mati samohranilka (namenoma sem napisala, da si želiš biti). Težko bi rekla, da trezno razmišljaš!

Upam seveda, da se motim o vsem napisanem razen o tem, da se bo vse skupaj morda le srečno izteklo.

Želim ti veliko sreče!

To, da ne živim po splošno sprejetih normah naše družbe in po vseh standardih, ki narekujejo, da je edino normalno  živeti življenje po redu: služba, hiša, .... otrok, sama dobro vem in ni bilo vprašanje, če delam prav, če sem odgovorna ali nisem, ... In prav tako si ne želim otroka zato, ker bi mislila, da je sedaj edini pravi čas, da ga imam, še najmanj pa si ne želim svojega bivšega prikleniti nase, na kakšen koli način, še najman pa ne z otrokom.

In najbrž niti nebi odgovorila na očitke, če me ne bi prizadelo to, da bi verjetno vaši odgovori bili čisto drugačni, če bi bila z njim skupaj tako kot se "mora bit". Potem bi bila dobra oseba, oseba, ki si zasluži, da ima otroka, potem bi imela vse pogoje, da bi postala mamica, potem bi bila avtomatsko za to zadosti zrela, odgovorna, primerna, tako pa ... tako pa sem nezrela, nimam pojma, da otrok ni igrača, mislim samo nase, ... Lahko bi preprosto zamolčala dejstvo, da nisva skupaj, pa bi bili odgovori čisto drugačni. Pa tega nisem hotela, ker hočem vedeti kaj me čaka v prihodnje, kakšne besede bom poslušala, kakšna obsojanja me čakajo. Ker namreč ne vetrjamem, da bom nekoč žena, partnerka, ... Verjamem pa, da bom enkrat mamica. In to enako dobra kot je večina vas, ki ste poročene ali pa vsaj v zvezi.

Ne verjamem namreč, da mi bo še kdo kdaj segel do srca. Po tem, ko sva šla s fantom narazen, kar je bilo pred 7 leti se to še ni zgodilo in tako pač ne verjamem, da se bo pa zdaj ali za 5 let kar naenkrat prikazal nekdo, ki bo to spremenil. Biti z nekom brez ljubezni in samo za to, da mi naredi otroka, pa ni moja izbira. Bilo bi to sprejemljivo za druge, za družbo, da bi le izgledali kot družina in ja, najpomembnejše, otrok bi imel očeta! Ampak moj ga ne bo imel, če se bom enkrat, ko bom res mislila, da pa sedaj je skrajni čas za otroka, odločila za umetno oploditev, o čemer resno razmišljam. Še vedno namreč verjamem, kljub vsem hudim stvarem, ki so se mi zgodile v življenju, da je življenje lepo in ga hočem nekomu podarit. Menda nimate otrok samo zato, ker jim lahko nudite njihovega očeta? In jaz bom svojemu lahko nudila ogromno, res pa je, da najbrž ne očeta. Če bi imela dojenčka z bivšim fantom, bi ga pa otrok zagotovo imel, enako kot ima očeta vsak otrok ločenih staršev. Le s to razliko, da  ne bi trpel nobenih hujskanj proti očetu, ker kljub temu, da nisva skupaj, nimam o njem povedat nobene slabe besede. Ko bi le vedele koliko krat sem si zvečer, ko so vsi srečni otroci že sanjali želela, da bi moja mama zbrala dovolj poguma, da bi živela svoje življenje in ne življenje, ki je po godu drugim in bi zapustila očeta. Ni vedno najlepše in največja vrednost, da lahko otroku nudiš očeta.

Sicer pa sprejemam vaša mnenja, jih razumem. Bodite vesele, da imate nekoga s kom lahko živite tako "kot se mora." Vse tega nimamo.



< Sporočilo je popravil Lana25 -- 15.5.2007 18:23:21 >

_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Lana25 - jaz se držim pravila: sto ljudi - sto čudi.
Vsak je svoj enkraten, neponovljiv človek, ki živi po svojih prepričanjih, svojih nazorih. Če te to izpopolnjuje - zakaj pa ne?
Tudi jaz ne maram nekih preozkih družbenih moralnih norm. Vsak naj živi po svoje, uživa v svojem ritmu življenja (seveda - tu so vseeno mišljene meje normale, zakona), dela kar mu narekuje notranja sila. Če bo nekoč ugotovil, da je bilo kaj narobe, napačno - vzameš dobro, slabo pusti, naj ostane kjer je.
In če je to tvoja želja (omenila si da ni finta, da bi ga priklenila nase) ti močno držim  za tvoj .

LP, J

ps: Ampak ta črtica nam pa res pošteno nagaja

< Sporočilo je popravil Jasnaa -- 15.5.2007 19:31:07 >

Saj nihče ne pričakuje od tebe, da živiš po "standardih". Tega ti nihče ni napisal.

Nisi odgovorila na moje vprašanje. Si pripravljena biti mama samohranilka? A veš, kako težko je samohranilkam? Poznaš katero? A veš, koliko stane/zahteva otrok? Pa ne mislim samo finančno.

Nobeno življenje ni idelano. Vendar sem vseeno mnenja, da boš tudi ti našla ponovno ljubezen s katerim si bosta oba želela imeti otroka.

Ni dovolj, da si samo želiš, da "nekomu podariš življenje" .

žalostno , da načrtuješ otroka brez partnerja. Prej bi ti napisala, da ne dvomim da boš slaba mama. Ne vem, no, če lahko to še napišem

Lana 25!

Ni vedno lahko živeti svoje življenje po svojih prepričanjih...globoko se me je dotaknila tvoja zgodba...vse to lahko pričakuješ. Nikjer ne piše, da se morajo vsi strinjati z nami. In ja, pravila, norme, življenje po reglcih, pa četudi le na zunaj je še vedno in vedno bo zelo pomembno za večino. Kar je prav in normalno. Nima pa te ta večina pravice poniževati in siliti v neakj, v kar ne verjameš.

Čeprav punce tega tu na forumu niso počele...je pač tako, da če postaviš sem svojo zgodbo, jo postaviš zato, ker hočeš slišati mnenja...ta pa so lahko taka in drugačna...prav je, da vse sprejmeš in poslušaš...navsezadnje si sam to hotel.

Zelo podobno bom živela jaz...Tudi jaz se zavestno odločam, da bom mamica samohranilka. Skupaj z ljubim se tako odločava...ne bom razlagala vseh podrobnosti, preveč je...Prav imaš, oče ni največ, kar lahko otroku daš... Je pomemben, a lahko je prisoten tudi na drugačen način. Jaz te podpiram, vseeno pa...sama boš še tisočkrat premlela vse naprej in nazaj. Po pameti.

Ne vem kako je biti mama samohranilka, ker to nisem. Torej nimam izkušenj in, če bi kakšna kolegica mela takšne izkušnje, da bi mi lahko povedala, ne bi bilo še nujno, da bi moje izkušnje bile enake - enako slabe, težke. Obe dobrivi kolegici imata otroka in hude težave v zvezi, ena je pred razpadom zakona, druga je že šla narazen in ima novo ljubezen. Vzrok - za vse sta bili sami, predvsem za skrb okrog otroka. To pa še ne pomeni, da bi tudi moj partner bil tak, če bi ga imela.

Bolj kot to, da ni vredu, ker upam, da bi se kaj zgodilo, me je zanimalo to, če je sploh kaj možnosti, da bi se. Hotela sem slišati, da je tako malo šans, da naj raje ne upam, da ne bom razočarana.






_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Kar me vpraša, mu povem. In to po resnici. Včasih tudi, če ne vpraša povem kdaj sem pred menstruacijo, kdaj malo po M. Sem mu že tudi povedala, da če bi se kdaj kaj zgodilo, da splava ne bi naredila. In tudi to, da imam težave zaradi endo. in da mi je G priporočala zanositev, ve.


_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

 Brez besed.........................
 

Želja je eno... realnost je drugo.  Razumem da v tebi roji velika želja po otroku, a ne smeš misliti le nase. Čeprav bi ti najraje zabrusila kako da bi kar padla na realna tla a ne vidim smisla. Življenje je težko in sploh si ne moreš predstavljat kaj lahko narediš s svojim nepremišljenim ravnanjem. Ne bom se spuščala v tvoje osebne zadeve,ampak s takimi odnosi, kot jih imaš npr. s tvojim prijateljem, zagotovo ne boš kaj hitro imela otroka in kar še je prej pomembno: prave ljubezni in moškega ki si bo s tabo ŽELEL imeti otroka. Če že imaš tako željo po otroku, v prvi smeri razmišljaj o novem poglavju v življenju, oz. vsaj o drugačnem načinu. Zares se mi zdiš nezrela s takim razmišljanjem (sicer ne vem potanko kaki so tvoji odnosi do tega prijatelja, a sklepam enostranski). Začni graditi svojo prihodnost, da boš lahko začela izpolnjevati svoje cilje in želje, a delaj to na način ki je "normalen".

Imam mnogo prijateljic, starejše od tebe nekaj zrelih let, pa še nimajo otroka... in jim na kraj pameti ne pride, da bi začele razmišljat o otroku z osebo,kjer ni enotnosti, ljubezni in skupnih ciljev. Z dvignjeno glavo korakajo življenju naproti.... vedoč, da enkrat pa bo le prišel tapravi in z njim tudi otrok.

Zatorej.... zresni se... upam da se boš znala dobro odločit, v življenju pa ti želim veliko sreče.


_____________________________

majuška

Oprosti, ampak tudi jaz se ne morem stirnjati s teboj.

Meni se tvoje obnašanje zdi neodgovorno in neprimerno odralsi osebi ki želi postati mati.
In to kar ti želiš nima čisto nobene veze s tem, da ne živiš po standardih in ne vem kakšnih pravilih. To je samo tvoj izgovor, ki ga sama sebi "prodajaš" kot opravičilo za lastna dejanja.

In če bi bila jaz tvoj bivši, bi od tebe zbežala. Če si pa tudi on želi otroka s teboj, zakaj sta potem narazen?
Potem poskusita še enkrat, za voljo bodočega otroka.

Jezus Kristus...

Želiš si otroka , z moškim, ki NI tvoj partner in sta samo prijatelja... A se zavedaš, koliko punc je tukaj, ki si tako želijo zanositi, pa ne morejo???
Njihovi otroci bi imeli očeta, tvoj ne...

Punca, NE MISLI samo nase, na svoje želje!!
Pomisli na otroka, kako bo on živel brez očeta, kako bo on TRPEL brez očeta.. Za otroka se odločita DVA.. Otroka bosta vzgajala DVA ČLOVEKA: mama in oče!!

Ne razumem, kako se lahko odločiš za otroka, kako lahko imaš željo po njemu, če si že sama preveč otročja?

Razumem mame samohranilke, ki ostanejo brez partnerjev, in so sami z otrokom, in vsaka jim čast


Ne morem verjeti, da pišeš, da ne verjameš, da ti bo kdo segel do srca... Nikoli neveš kaj se bo zgodilo v bližni prihodnosti, lahko se zgodi, da boš zagledala enega dečkota, ki ga pol ne boš mogla izbiti iz glave.. Nikoli ne reci nikoli!


Punca, preveč si sebična, preveč...

Seveda ti ne bo nihče segel do srca, če pa tega ne dovoliš in živiš v preteklosti. Zato sem tudi skeptična okoli te želje po otroku. Da zadržiš del "lepe" preteklosti.

Najprej sebe poštimaj, potem pa delaj na otroku. Jaz osebno nimam nič proti materam samohranilkam, ki so to zavestno ali po nesreči. V vsakem primeru ti privoščim . Ampak po vsem napisanem sklepam samo, da ne želiš preboleti. Vsi smo imeli zlomljeno srce, vem še predobro, kako je to in pri meni je trajalo slabih 5 let, da sem se pobrala in potem še nekaj časa, da sem našla nekaj novega in PRAVEGA.

Pri 18 je vse drugače. Enim sicer uspe to obdržati, večina pa dozori dosti dosti kasneje.

Dovoli si in privošči si lepše življenje. Zaslužiš si ga. In to ne s človekom, ki te ima za priložnostni seks. Ne bodi naivna!

Tudi jaz sem vztrajala v propadli zvezi z nekim bednim upanjem. Pa saj takrat ne veš kaj delaš. Ampak nekaj časa je že minilo. Po mojem je čas, da se postaviš na realna tla. verjemi, da je na Zemlji zelo lepo.

lana, jaz živim po vseh normah, pa vseeno se strinjam s teboj.......

gorazdova, to da tu gor si veliko punc želi otroka z možem, s fantom nima nobene veze z lano........zato ker ga ona nima, ne sme postati mamica?.......kako ste egoistične včasih..................včasih se mi zdi da vas daje ljubosumje, ko češ ona pa  bo mela otroka, pa je brez partnerja, me pa  ki živimo "normalno"po standardih, se mučimo za otroka.....

ej lana, vso srečooooooooooooooooo

Če bi res mislila samo nase, na to, da pridem do otroka, ker si ga želim, bi najbrž izkoristila za to prvega, ki je hotel biti z mano. Važno bi mi bilo samo to, da je nekdo pripravlen izpolniti mojo željo, da pridem do tega kar hočem, za to bi potem najbrž bila pripravljena biti tudi v resni zvezi. Ali pa bi izbrala drug način, šla bi z vsakim, ki bi le imel 5 min časa, da se da dol z mano in upala, da sem končno prišla do otroka. Pa tega ne počnem.

Videvava se z bivšim fantom že sedem let, poznam ga toliko, da vem, da je to človek, ki ga privoščim za očeta svojemu otroku. Po vašem ne mislim na otroka, ampak samo nase, zakaj pa potem ni vsak zadosti dober, da bi ga želela za očeta? Če bi zanosila, vem, da bi on prav tako bil v otrokovem življenju kot jaz. Hotel bi ga poznat, videvat, vzgajat. In ja Gorazdova, vem da se za otroka odločita dva, torej se strinjamo, da se sama v najinem primeru ne morem kar odločit, da bom pa jaz zdaj kar mela otroka z njim. Brez moškega delčka ne gre, tak otrok kljub vsem očitkom o otročariji ni nobeden od naju, da tega nebi vedel in celo - ne boste verjele -  tudi to, da obstaja kontracepcija veva in vedno se lahko odloči, da se vsaj umakne, da vsaj tako pazi, če že ne uporabi kakšne bolj sigurne zaščite. Vedno lahko tudi zbeži od mene kot je nekdo napisal. Če tega ne stori, čez čas začne v meni rasti upanje. In še vedno je tu, kljub vsem kar ste napisale.

Nezrelo, otročje, neodgovorno, sebično, pa kaj vem kaj še vse, vsekakor pa ne normalno, vse to izgleda, da je. Dejstvo pa je, da trenutno ne znam drugače.



_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Lana, jaz te čisto razumem, želim pa ti vseeno več. S človekom, ki si ga ljubiš in želiš biti z njim. Nenormalno je danes vse ali nič. Kakor vzameš ali s katerega zornega kota gledaš.

Da le ne boš trpela, če boš otroka z njim le imela, on pa se bo ustalil z drugo. Sklepam le, da mu ti nisi dovolj za partnersko zvezo, prijateljstvo gor ali dol. Ne pravim, da je slab človek, niti da ti ne veš, kaj bi rada.

Pazi nase in veliko sreče, pa karkoli ti bo že življenje prineslo. Upam, da vse, kar si želiš.

Mislim pa, da noben komentar ni bil zlonameren, tu smo zato, da se pogovarjamo ne obsojamo, čeprav včasih izgleda drugače.