mam brata ki je mal vec k leto mlajsi...nisem ga mogla prebavljat in to ko konca srednje sole...enostavno ga nisem mogla...potem sva sla na isti faks in smo zacel skup ven hodit...no pol sva pa ratala ful prjatla..zej mi je pa zal,k se j odselu:)

Imam brata in sestrico, sem pa najstarejši otrok. Brat je 2 leti mlajši, sestrica pa 10 let. Sicer ne živimo skupaj, se pa razumemo dobro. Po karakterju smo mi trije čisto različni, s sestrico pa sva si čisto ful podobne po videzu
No, sedaj pa čakam da postanem teta, Gorazdova kaj še čakaš

Imam sestro, ki je 4 leta mlajša. Dokler nisem šla na faks se žive nisva prenašale. Potem pa so se stvari umirile in zdaj sva si v kar dobrih odnosih. Kljub vsemu pa sem ponosna na mojo sestro. Če mi slučajno kdo teži zagrozim, da bom sestro poklicala, pa se bo ona na roke z njimi zmenila . Ne pravim zastonj, da kjer sestrina roka pade, tam trava več ne raste . Drugače pa si nisva čisto nič podobne - ona je bolj po mami, jaz pa bolj po atu. Tudi karakterno.

_____________________________

Življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki ti vzamejo dih.

Smo si različni, fizično in psihično, sploh pa po interesih, starša pravita, da smo kot trije vektorji, ki določajo prostor, ni je stvari, kjer bi se vsi trije strinjali...

Mela sta nas na cca 6 let, jaz sem v sredini, sestra je 6,5 let starejša, brat 5,5 let mlajši.

Z bratom se zelo dobro razumeva, vidiva se vsak teden, slišiva ali mailava pa še pogosteje. ni to obveza, samo obema paše, sva si pač kar blizu. zdaj ko ni lubija v bližini, me bo recimo on peljal v porodnišnico, ko se bo začelo kaj dogajat. Se je tudi ponudil, da bi bil zraven pri porodu, samo mislim, da to ne bi bilo lih zanj, je ipak še mlad- 23;)

Sestra je precej samosvoja in rahlo do pretežno do kar fejst;) egoistično bitje, zato si noben od naju ni preveč blizu z njo. Ona se tudi ves čas išče in ima vsake pol leta drugo metodo, kako se najti in potem bi morali vsi tako delat... in je pač z bratom ne jemljeva več preveč resno s tem;) Mava jo rada, ampak to je pa tudi vse. Trenutno je na potovanju po svetu in mi piše maile po par vrstic, da naj se ji javim, ker jo kar naenkrat strašno zanima vse skup (sama nima otrok, niti fanta, nekak ni družinski tip). Meni se zdi to brezveze, da si piševa po 2-3 vrstice, tega res ne rabim... Rada imam močne, trdne in trajne odnose, ne pa enkrat tak drugič tak in to po par vrstic (mislim nate, kako si, itd...) se mi zdi brezveze... Rajši več vlagam v odnose z ljudmi, na katere lahko računam.

Bi bila pa zelo žalostna, če ne bi imela bratov in sester (pa če bi vedela, kako je, ko jih imaš, seveda:). Čeprav si s sestro nisva tako blizu, bi jo vseeno rada imela. Ko sem bila mala, se je ona veliko igrala z mano, sem bila njena živa igračka in po moje se mam tudi temu za zahvalit za kolikortoliko razvito intiligenco - ker mami se nikoli ne bi dalo odgovarjat na milijon mojih vprašanj (saj ni vedno prav odgovorila, ampak to niti ni tako važno, bolj pomembno je, da sem se navadila, da sprašujem...) Za to sem ji res hvaležna!

Mam brata, starejšega štiri leta. Nikoli v najinih mladostniških letih se nisma razumela. Sedaj se razumeva, nažalost, pa se ne razumemo z njegovo ženo.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Jaz imam sestro, ki je mlajša od mene 4 leta in pol. Sva si zelo različni, karakterno in po videzu(jaz imam temne lase, ona je rdečelaska )
Razumeva se dobro, malo manj sva se v moji puberteti, ker je mene razganjalo, ona mi pa je dihala za ovratnik Zdaj pa je ona pubertetnica in če vidim da ima slab dan se ji ne približam in je to to

brat +6 let
temnolas, temnook

popolnoma drugačna sva si

ne razumeva se najbolje

skupaj imava podjetje

on je direktor

bah

ni to to