Jaz na  tvojem mestu ne bi več vztrajala. Po vsem, kar si napisala....nikakor ne. To ni zame noben človek, ampak pra***. Oprosti.

Da ti je to ful pomembno, da je oče tvojega otroka?

Mene je zelo razžalostilo, ko si napisala, da se te mali oklene okrog nog in joka in gleda "očeta".

Fajn vzgled mu daje, res.

Če se imaš kaj rada, se osvobodi in zaživi normalno. Saj itak da ni noben popoln, ampak tale tvoj pa te ni vreden.

Hvala vam za vse vzpodbudne besede, predvsem tebi srček za tvoj humor. Sem se vsaj po dolgem času malo nasmejala. Čeprav je težko.

Nisem si mislila, da bo prišlo kdaj do tega.
Ta teden dela popoldan in mi je tako lepo, ko ga ni doma, ko prideva z otrokom domov in delava po najino. Razbijava, tolčeva, nobenega nč ne moti, da bova kaj razbila, razmetavava, ne moti naju niti prah niti nepomita posoda. Vse to postorim zvečer, ko gre moj sonček spat. Seveda sem potem neprespana ampak vse raje kot da drug dan poslušam kakšno je po bajti. Noben naju ne krega, da poleg naju ne sliši televizije...Sva samo midva, srečna skupaj v vseh vragolijah in v miru in tišini...

Ta teden se torej nimava časa niti skregat. Bo pa spet poknilo takoj ko bova skupaj več kot pol ure. Še vedno je, razen če se zgodi čudež. V njih pa ne verjamem. Ne verjamem v nič. Vse mi je podrl. Vse sanje, zavozila sem življenje maksimalno. Pa so me spraševali pred poroko, če sem res prepričana v ta svoj korak, pa sem se požvižgala na vse, tako sva bila zaljubljena in srečna in vse je štimalo. Raje ne pomislim kaj bodo rekli. Ja vem,...kaj bodo rekli drugi,...ampak ne morem niti mimo tega.

In sem odločena, da prvič, ko se bo še brez razloga izdirl name popokam najnujnejše stvari, ki jih bom spakirala že danes in me bojo čakale v omari, in se vsedem v avto ( imava vsak svojega) in grem. Zaenkrat nekam za par dni na morje ( za dopust mi tudi ni panike), pa naj razmišlja. Moram nekam kjer me ne bi iskal, druga mesta vsa pozna... Seveda popokam tudi . Samo še denar mu izpulim. SVOJ.
( Me vsak dan vpraša koliko imam denarja, in ga jaz seveda ne preštevam redno vsak dan in če rečem, da ne vem, me nahruli, da jaz itak nič ne vem, pa non stop sem v trgovini,... z drugimi besedami : manj troši. Ampak resnično kupim samo plenice in pa hrano, nič zase!!!) Pa sem mu včeraj ****nila svojo plačo in regres = 1700 EUR, pa naj razpolaga z njim bolj racionalno. Pohlepnež. Vse bi imel najboljše in najdražje pa denarja vse več. Al ljubček to ne gre.
Trenutno nimam v denarnici niti centa, vse sem mu zabrisala na mizo. Sicer je denar zjutraj še tam stal ampak verjetno uživa ob pogledu na kupček. On bi imel za hude čase... jaz bom pa delala zato, da bom potem jedla kruh in vodo?  Kreten egoistični škrti.
Komaj čakam da spet zgalami, ker bo tokrat zadnjič in bo sam sebi jamo skopal. Bomo vidli komu se bo kolcalo.
Pa še eno pismce mu bom pustila da ga prebere, naj razmisli al se bo spremenil al pa resnično pridem še po ostale stvari!

Ne čakaj na še en tak spodrsljaj, saj jih je bilo že preveč.

In ne daj mu svojega denarja, rajši ga imej zase in za otroka.

Le pojdi na dopust, upam samo, da ko te naslednjič vidi, da ne bo spet izvajal kakšnega nasilja.

Joj, pa ta res ni vreden nobene ženske. Sam naj ostane za vse večne čase.

To, da uživaš, ko ga ni in da imaš mir in si sproščena, marsikaj pove.

Ne razumem zakaj mu daješ denar pod nos, da ti bo še to pobral..
A ni dovolj da si že ob pol živcev. Vzemi denar, spakiraj otroka in pojdita na oddih. Potem se pa pošteno pogovorita...
Ampak v tvojem primeru mislim da ni druge rešitve kot ločitev. Sama si rekla kako lepo je ko ga ni doma. Ko lahko delata kar hočeta. Pojdi na samo, kjer boš prosta in boš lahko razpolagala tudi z SVOJIM denarjem
kakor te je volja
Vsekakor pa ti želim boljše življenje

Strnijam se z vsemi odgovori, pripomnila bi samo še to, da si OBUPNO ŽELIŠ LJUBLEZNI, TOPLINE IN BLIŽINE. Ampak draga moja, če si želiš svežega vetrca, jutranje rose in obilja narave, potem se čakaš sredi Sahare na 500- letni dež ali na nov vihar, ampak popokaš kufre in greš na lepše (ala Slovenijo  ).

Vajina veza me spominja na Saharo, ena sama suša kamor pogledaš, tebi bi pa že ob samem majcenem dotiku pognale oaze. Ampak kaj, ko jih ni.....

BTW A je mogoče depresiven in se do tebe obnaša kot do sužnje, ker zaslužiš več od njega? Se počuti manjvredno, pa te potem skuša potlačiti pod sebe?

oh, ko bi imela tudi jaz vsaj malo tega humorja. Zlati ste da me bodrite.

Saj bom pobrala denar nazaj, samo za položnice mu nekaj pustim.
Ne bi rekla da ga moti to kolikor zaslužim. Ma saj on zasluži samo kakšnih 100, včasih več EUR manj, je pa res to, da delam jaz ful manj ur kot on. Ja pa kaj naj? Saj sem zato hodila v šolo!
Po moje nima čist pošlihtano v glavi. Nekaj ga ful j... pa mi noče al ne upa povedat. Al ima pa drugo. Me ne zanima. Samo njegov problem je ta, da mi ne verjame, da sem zmožna it. Ne pozna te moje strani, ko mi poči živec. To bi znali povedat moji starši česa vse sem zmožna. On bo pa še videl. Pa bo potem verjel.
Resnično vidim, da mi tega ni treba, in zakaj bi se trudila okrog nečesa, če vidim, da nima interesa rešit če se sploh kaj rešit da.
Napisala mu bom vse kaj mu ne morem povedat, ker mi ne da priložnosti, vse kar me pri njemu moti, in kar pričakujem, da bo spremenil, če hoče da ostaneva skupaj. Seveda sprejmem tudi njegove razloge in sem ga pripravljena poslušat. Samo kaj ko on meni nima kaj povedat. Kolikokrat je že začel, ... ja pa saj si ti tudi,.... al kaj takega, pa ga vprašam; KAJ? Dokončaj. Pa mi ne zna nč odgovorit. Nima mi kaj očitat. Vse postorim po bajti, vse ima oprano, zlikano, njegovo delo je le TV, hrana, 2x tedensko celodnevno pranje avtomobilov, spanje, tuširanje, navmes malo otrok, pa seveda non stop blejanje. In to je to. Pameten pa itak kot da je pobral pamet celega sveta!

Anonimna. Nič ne čakaj na naslednji izbruh, ker že sedaj veš da bo ta kmalu prišel. Raje si najdi stanovanje zase in za tvojega sončka, nekaj v najem za prvo silo, ali pa odidi domov ali h kakšni prijateljici za prvo silo in si uredi svoje življenje. Spremenil se ne bo, ker že predolgo svinja po tvojem življenju da bi se v temu videl vsaj žarek upanja.

Kaj bodo drugi rekli? A veš, da že sedaj drugi govorijo o tebi in sicer kako si lahko taka trapa, da ga ne zapustiš in končno zaživiš dostojno življenje. Ljudje okoli tebe niso ne neumni in ne slepi. Vidijo tvoje utrujene in žalostne oči, vidijo kako živiš in niso tako neumni kot misliš. Ko se boš končno odločila za ta korak ne boš mogla verjeti koliko ljudi ti bo k tej odločitvi čestitalo in ti reklo da je bil že skrajni čas. Ok, saj se bo kdo našel ki te bo obsojal, tako pač vedno je, ampak verjemi da boš dobila veliko opore, če ne od drugega pa od nas.

Jaz bi na tvojem mestu na skrivaj našla stanovanje in ko ga nebi bilo doma bi VSE svoje in od  preselila, resno nebi pustila za seboj niti ene stvari, ker je potem ta navlaka še vedno nekaj kar vaju povezuje in moraš tja hodit po stvari ali pa ti on grozi da bo vse razbil ali zažgal (že 1000 takšnih razhajanj videla in točno tako to zgleda če ne narediš popolne črte). Pa naj se pokaže kakšen je. In verjemi, da beg za tri dni na morje nič ne pomaga, to je veliko premalo časa, ker bo vedel, da se boš prej ali slej vrnila nazaj. Saj imaš še vse v skupnem stanovanju. Treba je narediti stvari do konca in ne samo na pol. Vzami stvari v svoje roke in si ne pusti več srat po glavi.

Aja, pa za spomin bi se mu poscala po celi kopalnici in po stanovanju nastavila vsrane plenice za spomin. Pa da vidi kako je to fina zadeva.

Pa svojega denarja ne pozabi vzet iz mize in na tisto mesto postavi kahlo.

In pri milem bogu, spravi se stran iz tega dreka.

Ne razumem kaj imaš sploh od njega? Pa saj je hujši kot mali otrok, ti v bistvu nimaš enega otroka ampak dva s tem, da bi bili tega tavelikega treba malo okol ušes. Pa saj nisi ti njegova služkinja, da bo cele dneve kadar ni v službi ležal na kavču in buljil tv.  In ti mu še dovoliš, da tako dela s tabo? Seveda, ko mu poveš, da tako ne gre več se začne dret in te ustrahovat, ker ve, da boš potem nehala. Sorry to zame ni dec ampak slabič. Naj se gre na kakšnega dvometraša zdirat, če se upa. Kakšen frajer, ko se na ženo zdira. Fuj pa tak dec.
Saj že sama vidiš, da ga v bistvu ne rabiš, da se bo celo življenje šlepal na tebe. Če tako ljubi svoj tv naj ga ima. Ti pa imaš sebe in otroka in mislim, da ne rabiš enega takega "kljukca", da bi ti kravžlal živce.
In ne zastopim čisto tistega o dojenju. A on ti "dirigira" do kdaj boš dojila, ker sem razumela kot, da bi ti rada nehala dojiti on pa ne pusti. Saj,. če je otrok star 1,5 leta komat lahko nehaš dojit, če tako želiš. In to je samo tvoja odločitev in ne njegova. Še mal pa ti bo začel komandirat kolikokrat na dan greš lahko na wc.
In potem še pucaš njegovo scanje v wc-ju. Fuj kakšen pacek, ma glavo bi mu potunkala not, packonu. Se že po tem vidi koliko te ceni, ker itak ti pucaš.
Ali živita na svojem ali pri starših. In kaj se sploh sekiraš kaj bo kdo rekel, pa kaj pol, če se ločiš, nisi edina in jaz bolj spoštujem nekoga, ki si upa priznati, da pač ne gre s partnerjem in gre narazen kot nekoga, ki je celo življenje nesrečen, ker nima "jajc", da bi naredil drugače ali pa še slabše, če se boli kaj bodo drugi rekli. Ti si uredi življenje tako, da bosta z otrokom srečna ne glej na druge.
Kakšne odnose pa imaš s starši? Če se dobro razumete jim zaupaj svoje težave in naj te ne bo sram priznati, da si se pač "zaletela".
In ne, nisi zafurala življenja, imaš enega malega sončka, ki te ima rad in te potrbuje in že zaradi otroka se moraš potrudit in ne dovoliti, da te ima kdo za "predpražnik".
Denar pa le vzemi nazaj in mu ga ne dajaj. Oba morata v gospodinjstvo in otroka prispevati enako in če je tako ga nič ne briga kaj delaš s svojim denarjem. Saj ga sama zaslužiš. Če mu pa gre v nos tvoja izobrazba naj izvoli dvigniti svojo leno rit s kavča, izklopi naj tv in gre nazaj v šolo.
Uf me razjezijo taki "junaki".
Tebi pa  in srečno.

Točno tako srček. Če se bo odločila oditi aredi to tako, da model ne bo vedel in poberi svoje in otrokove stvari tako, da ne ve, ker ti zna pol nagajat pa ne dat stvari...
Imam kolegico, ko je tako šla in ni vzela vsega s seboj pa ji dec ni hotel še oblačil od otrok dat in nekih otroških stvari, pa zimske gume od njenega avta... Je najbrž mislil, da bo potem nazaj prišla. Pa ji je šlo denarno slabo ampak je vseeno se pobrala in živi srečno naprej.

Živimo v bajti, ki jo imamo v najemu za simbolično najemnino. Zakaj pa tako in kako to da nimava kaj svojega, pa druga (še huja) zgodba. Samo jo ne bi sedaj izpostavljala, ker se bojim, da bi me kdo prepoznal, ker je bila v našem koncu kr odmevna.
( Morda se kdo od starejših članov RR spomni zgodbe ko sem že pisala o svoji tašči, kako naju je drug dan po poroki vrgla na cesto,iz svoje bajte kamor sva vlagala kot budali... in ko sva šla namesto na medene tedne v bajto staro 150 let , brez kopalnice in wc-ja? S svojimi stvarmi v črnih smetarskih vrečah?...Noseča?)
To se je dogajalo v jeseni leta 2005. Ampak mislim, da starejša sporočila ne segajo tako daleč...
Pustimo to, ker bom res bruhala.

S svojimi starši se super razumem, ampak jih ne mislim obremenjevat s tem. Toliko sem sposobna in stara, da bom sama poskrbela za naju z . Imam na srečo krasnih prijateljic in neizmerno podporo v vsaki stvari.

Verjemi mi, da to za starše ni obremenjevanje. Saj si njihov otrok.

Če pa koga zanima štorija takoj po najini poroki, pa naj pogleda na stran 58 pod naslov: tašča, naj ji odpustim ali ne?....................

Nisem prej o tem niti pisala ( ostalih 70% najine zgodbe), ker je bilo brez veze če ne poznaš ozadja.
Torej, če je kdo prebral, naj bere še teh ostalih 70%:
Moj dragi možek je vse lepo pozabil in odpustil in se z vsemi super razume. Jaz pa nisem pozabila in niti nikoli ne bom. Tega on ne razume.

In tako sedaj njegovi dragi starši prihajajo lepo k nam na obiske in ko nas vabijo k sebi na razne piknike ipd. mi seveda moramo it! Nič se to mene ne vpraša če bi šla ali karkoli, ampak on kr reče; JA, pridemo!
Ker si gospa tašča zaželi videt malo najinega , ji je treba seveda takoj ustrečt. Je že pozabila, kako me je NOSEČO porinila po stopnicah. Jaz nisem. In če jo takrat  ni zanimal, zakaj bi jo sedaj? ****.

Najbolj pa me jezi to, da je sedaj še moj mož potegnil z njimi. Kao saj so sedaj normalni, kaj se pa purim?!
Pazi to. Zadnjič mi je celo rekel, da naj bom samo tiho, da sem HUJŠA OD NJE! Tega mu ne oprostim nikoli.
In toliko o teh ostalih 70% zame prave kalvarije.

Vedno mu pravim, da sem v tem času odkar sva skupaj prejokala več kot sem prej v celem življenju.
Zamerim mu, da me primerja z njo. Ne samo to. Pravi da sem huja. Za zjokat. Nič drugega.

Tašča: bolestno ljubosumna  
Možnost je tudi, da ona moža ščuva proti tebi...

nekaj pa vsekakor drži: človek, ki odraste v takem ali drugačnem okolju drugega ne pozna. Na začetku je lahko "se trudil" sedaj pa je pokazal svoj pravi NAUČENI jaz.

Kot so ti napisale predhodnice: pojdi in si z otrokom ustvari lepše in boljše življenje

Joj ženska, nehaj pisat in rajši spokaj svoje stvari in pokaj čim dlje stran. Ja kaj se ti mora pa še zgodit, da ti bo dovolj? A se res nimaš nič rada?