Mislim, da si vsak zasluži še eno možnost, pa naj bo to ženska ali moški. Vse je pa odvisno kakšen odnos imata potem. Kot si napisala , da ti je zaupal svoje občutke ,zakaj je to naredil je mislim dost kul oseba , da mu daš še eno možnost. Ja zdaj si zmedena, razočarana ne razumeš zakaj se je to zgodilo. Vsaka stvar je za neki dobra , lahko da vaju bo to še bolj zbližalo in čez čas ti bo boljše je pa velik od njega odvisno kako bo funkcioniral in se ti izkazal. Velik pogovora pa bo.  vso srečo.

A dejte nehat no.
On je tam porival drugo, jaz mu pa naj peglam srajce, kupujem gate in kuham kosila.
Pa še poskrbet morm, da je otrok zadovoljen, pa da imam vedno pobrite noge in biti vedno voljna imet z njim spolne odnose......haha
zato, da bo on prišel na eno točko v življenju, ko bo imel sam sebe dost in si bo najdu eno za porivat.

Ja pa ja de. Priložnost? Kakšno že?
Tiste, ki smo že bile prevarane, vemo, kako je to. Tiste, ki pa govorite o priložnosti, pa ala vam vera, da ne veste, kako je to. In vam tud ne privoščim, da kdarkoli občutite to....

Na žalost jaz vem kako je to in mi ni žal,da sem oprostila kajti tega je deset let in od takrat je vse drugače in lepše.

Kot sem Srčku napisala na drugi temi: Redki so taki, ki to samo enkrat naredijo, še posebej, če žena to oprosti (brez selitve, ki jo resno izvede in tisti moment hudo resno misli) in trpi dalje po svoje. Zelo redki!! Še posebej je težko, če mož razvije čustva do te ženske.
Zato sem jaz vedno za to, da se naredi rez... pa pusti vrata še vedno mogoče malce odprta, za izjemne primere, ko se človek zave kakšne so posledice in kako to boli in sam pri sebi razpuca in se spremeni. Ampak mora to sam narest. Ne pa da žena zraven binglja v strahu, da bo ostala sama in vse lepo požre... So torej primeri, ko si zaslužijo drugo šanso - če jim jo je druga oseba pripravljena dati in se zaveda kakšna bolečina je to in izguba zaupanja.
V večini primerov je pa zgleda še vedno tako, da imamo trpeče žene, ki so kao oprostile, ampak niso pozabile in može, ki se sicer nekaj časa trudijo, ampak eventuelno to še naprej delajo, ker vedo, da žena itak ne bo šla nikamor. Pa sta na koncu oba na slabšem skupaj, kot če bi šla vsak po svoje.

Veliko je bilo govora o ponižanosti, zmožnosti ponovnega zaupanja, a bistveno vprašanje je, če on ljubi. Če ima rad. Če je naredil grozljivo napako in se kesa ali ne. Če se res kesa in če res ljubi, to je vprašanje. Kako naj žena to ve? Ne more. Ker vemo, kaj govorijo prevaranti, vsi, tisti, ki se iskreno kesajo in tisti, ki se kesajo, da so jih dobili. Še poligraf laži ni 100%, kako naj torej žena 100% zaupa? Torej zaupa npr. le 96%. Gre brez tistih 4%? Po moje ne.

Drugo je pa tisto, ko žena pravi, da ga noro ljubi. Noro lahko ljubiš, če si ziher, da si enako ljubljen nazaj. Če tega občutka ni, se slejkoprej odljubiš oz. najdeš v drugi osebi občutek ljubljenosti, ki si je vsak želi. Če nisi prepričan o tem, da te partner iskreno in brezpogojno ljubi, je boljše za vse, tudi za otroke, da zaživita starša sama, da se vsakodnevno ne trpinčita ob pogledu na drugega.

Če pa nekdo živi z nekom, ker sam ne more, se pa mora iti zdravit...npr. k Sanji Rozman, ona zdravi bolezni odvisnosti od odnosov. Literaturo v roke!

Trojči