Daddy, nisi razumel vprašanja. Ali pa jaz ne znam povedat
Odnos z bivšim je razčistila. Sprejela je tako svoje napake kot njegove, ne prevzema več nase krivdo za vse in ne poskuša vse krivde zvaliti nanj. Že prej so bili opozorilni znaki, da zadeva ne štima, poskušala sta rešiti zakon, pa ni šlo.
Odnosa s 'prijateljico' ni razčistila. Kot sem že napisala, sta bili najboljši prijateljici, njej se je zaupala tudi, ko ji je bilo hudo, saj je sumila, da jo mož vara in dokler ni izvedela od njega, ni niti posumila, da bi lahko šlo za njeno najboljšo prijateljico, da bi ji ta ženska lahko naredila kaj takega. Izdajstvo ni to, da je 'prijateljica' bila z njenim možem, ampak način, na katerega se je vse skupaj spletlo (varanje, njo je tolažila, za hrbtom pa...).
Če je to zate patetika... meni se ne zdi - in ja, če bi šlo za neznano žensko, bi jo izdal samo mož (neznanci namreč do nas nimajo nobenih obvez, za prijatelje bi pa človek le upal, da se bodo potrudili, da nas ne prizadanejo in da se ne bodo za hrbtom delali norca iz nas.)
Veš, takole po forumih je zelo lahko pametovati, če pa bi se kaj takega zgodilo človeku, ki ga imaš rad, bi verjetno razmišljal drugače.

Banela, ne, 'prijateljici' ni nič govorila. Še vedno sta v stikih (čeprav redkejših) in navzven je videti vse krasno. Pravi, da se ne bo še dodatno ponižala s tem, da bi dala tej ženski videti, kako zelo jo je prizadela in kako zelo jo vse skupaj še boli.

  Tako, kot je tu napisano, razloženo, se odgovor "izdajstvo" ponuja skoraj sam od sebe. Vendar ima vsaka zgodba več plati, v temle primeru manjkata še najmanj dve ( če ne še kakšna več ), da bi se slika bolj izkristalizirala. Kaj pa, če je šlo tam za veliko ljubezen? Kaj, če ji prijateljica ni povedala ravno zaradi tega, ker je predvidela, da bo njena reakcija taka kot je bila? itd, itd.
   Svet ni črno bel, pa je pri vsaki stvari zelo pametno imeti vpogled v različne poglede, različna mnenja, po možnosti o istem dogodku slišati več strani, več "resnic", če hočeš. Seveda le v primeru, da ti gre za objektivnost.

Temo smo večinoma predebatirali do konca.

Mene pa zanima samo še nekaj v zvezi s temi prijateljstvi in partnerstvi. Ena redkih izkušenj, ki je na srečo še nimam.

Banela, kako je bilo, ko sta se z zdajšnjim partnerjem že začela zbliževati, druga dva pa o tem še nista nič vedela?

Ste se zato dobivali tako pogosto, se skupaj veselili raznih stvari, kot si napisala? Ni bilo to drugima dvema nič sumljivo? Sta mogoče onadva mislila, da je za tako srečevanje "krivo" prijateljstvo med možem in novim partnerjem? Je bilo prijateljstvo med njima neke vrste kamuflaža za vajino srečevanje? Te stvari so mi v vajini zgodbi edine sporne.

To se morata ta druga dva počutiti bedaka, ko sta se verjetno velikokrat morala družiti pod pretvezo prijateljstva, ki pa ga sama najbrž nista čutila tako močno?

Vsaj tvoj najbrž ni ravno gojil tako globokega prijateljstva do tvojega bivšega, če so potem prevladala čustva do tebe? Najbrž mu je bil bolj pač kompanjon, da je imel s kom na pijačo in h komu na obiske?

Pa vidve? sta bili zaupni prijateljici, samo prijateljici ali samo družba po sili razmer, ki sta se pač morali prenašati? Se mi zdi da samo to zadnje. To prepogosto druženje para z določenimi pari (ki spominja že kar n askupno družinsko življenje), se mi zdi namreč že stil življenja, ki pa v večini primerov zelo slabo vpliva na posamezen par. To je moja ugotovitev, ko gledam pare okrog sebe.

Ok, v vajinem primeru, se je zgodba srečno končala.

Večina pa so mi te svari ne grde, ampak.. kaj jaz vem... malo bolne?

Bolno? Kaj ti pa je?

_____________________________

LP, Bejbika

Dobro vprašanje - zakaj smo se toliko družili: a lahko verjameš, da je moj bivši tako sitnaril, da se vidimo, da skupaj kam gremo....jaz sem bila tista, ki sem velikokrat bila proti tem druženjem....pravzaprav v smislu - dej da mal vsi zadihamo en brez drugega

Ona - njegova bivša se ni počutila kot bedak, ker ga je pred tem zapustila (op. varanje z drugim....) ker jo je on dobil....

Moj bivši....ja, počutil se je izdan....čeprav sva se o tem veliko pogovarjala, zakaj in kako je do tega prišlo.....tako da je malo bolj razumel, kje so bile pri naju napake - in niti pod razno ne krivi samo naju za razpad veze.....

Dokler si ne boš pripravljena priznati, da sta naredila napako, grdo, da je s tabo kaj narobe, se ne boš spremenila in tvoj zakon ne bo dober. Sta samo dva v dolgi vrsti tistih, ki mislijo, da so v novem našli pravo ljubezen in se ločijo šele, ko najdejo drugega. Noben se ne loči, če misli, da to ni tisto pravo. Dva v vrsti enakih, nobeni pravljični izjemi.

 Da sem naredila napako? zato ker sem z NJIM? Niti slučajno....končno sem si naredila lepo življenje in ga živim tako kot bi morala že v prejšnji vezi....ali naj bi vztrajala nekje, kjer je šlo samo navzdol? In....končno sem najprej poskrbela zase....sem zato grda in egoist?  
Največja napaka je bila, da nisem bila z njim od takrat , ko sem ga spoznala....

Midva nisva poročena ampak je najina veza že začela na odkritosti in iskrenosti.....zato je pa vsak dan trdnejša in definitivno sva se oba spremenila....na bolje.....izkušnje te pa vendarle česa naučijo, ne?

A si ti malo čudna? Sploh ne razumeš kaj ti hočeta povedati.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Taula, a ti vidiš kako razliko med tema dvema in ostalimi, ki se ločijo šele potem, ko spoznajo drugega? Daj, pozanimaj se na kakem specialističnem forumu za te zadeve, če meni ne verjameš, da nista nobeni izjemi, tako kot bi rada mislila za sebe. Ne moreta osebno zrasti, če se ne bosta spoznala, če bosta vztrajno zanikala svoje slabosti. Tak da jaz sploh nisem noben faktor tu, za njiju gre in za njune otroke, ki so že sedaj zadost prizadeti. Si moreš mislit, njegovi otroci nimajo več svojega očeta, zdaj je oče njihovih prijatlčkov. Bi se dalo temu izogniti? Ja. Defintivno. Večinoma je dovolj že to, da starši priznajo napake, da se z otroci pogovorijo, ne pa vztrajno trdijo, da je to prava ljubezen in da niso naredili nič narobe, da so naredili vse, kar so lahko...ma ne bom se več šla psihiatra, ker se že ponavljam. Razumem pa, da si ne da nič dopovedati, ker še nima interesa, ker sta na začetku in še vse štima. Ko bojo prišli problemi, takrat šele bo treba narediti inventuro. Zdaj nima interesa zanjo.

 ti pa si negativc.....

Lej, moji otroci imajo svojega očeta še vedno.....in njegov otrok ima tudi še vedno očeta in imamo se lepo.....ko smo skupaj....

In nisva varala predno sa šla narazen....on ni, ker je prej ostal sam....jaz sem pa takoj doma naredila konec, ker pač nekateri tako, da bi celo življenje skakali čez plot ne moremo živeti....

Midva se poznava z vsemi napakami, ki sva jih - verjemi - gledala drug pri drugemu enih 14 let in se tako veliko pogovarjava, da tudi ko je kak problem, ni kuhanja mule, dretja in vpitja, ampak se vsedeva in zmeniva.....v naši hiši ni dvigovanja glasu in otroci so tega veseli.....pa tudi po enem letu skupnosti ni tega (nisva več najstnika), čeprav imamo pestro in naporno ampak se znava potrudit.....

Verjetno pa marsikdo nima tega doma in zato ne razume - jaz prej nisem imela, nisem se pogovarjala in ne moreš verjet kako odlično se počutim zdaj.....

Tojči..ločitev ni konec sveta. Ampak ti si mnenja kot vidim da morata dva biti za vedno skupaj. Kaj pa če te tvoj mož ne bo več maral? Ga boš ubila al kaj?

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

IMAJO OČETA!!!!!!Najbrž boljšega kot marsikateri otrok.(pri pročenih parih še)

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)