To so razlogi ja, se strinjam z vsemi, a to bi naj veljalo za mlade, nepoučene. Zdaj sem pravzaprav ugotovila, kaj mi ne gre v račun. To, da slišiš iz ust ženske, da se partnerja boji, da se ga bojita otroka (nekajkrat bil fizično nasilen in še bo najbrž), da je prebrala še in še literature, bila na Društvu za nenasilno komunikacijo, da je vključena v program, kjer zdravijo bolezen odvisnosti od odnosov že štiri leta, a nič od nič.

Ne spremeni se ona, ne spremeni se on. Vsaj eden bi lahko čutil potrebo (željo), da se spremeni, ne? Ali pa je res to, da so taki pari kot ključi in ključavnice, ne rabijo se spremeniti, dva odrasla, ki lahko s svojimi otroki počneta, kar se jima zljubi, oni nimajo nobenih pravic in možnosti kakorkoli vplivati, torej ni nobene potrebe po spremembi. Resno se sprašujem, če imata ta dva sploh rada svoje otroke. Ker ženske, ki so odvisne od odnosov, le vegetirajo, vse se vrti okrog moža, za otroke zmanjka vsega, čustev, časa,....

Hvala vsem za vaše zgodbe in prispevke! Žalostna sem, v mislih iščem rešitev, kot da bi jo jaz lahko našla.  Mogoče pa je rešitev res v tem, da se začne glasno govoriti o tem, na forumih, na delovnih mestih, .... ker drugo se že vse ve, pomaga pa nič.

Trojči, jaz mislim, da je razlog čisto drugje, kot zgolj v nesamozavesti in podobnem. Če mene vprašaš, smo s partnerjem vedno zato, ker nam nekaj nudi. Žal nismo brzpogojni, zato si izberemo takega, ki nam nudi tisto, kar mi rabimo. In četudi so ljudje hipotetično ali v realnosti nasilni na tak ali drug način, svoji partnerki, partnerju nudijo nekaj drugega, kar pa jim veliko pomeni. Npr. finančno varnost, pozornosti, dober seks, crkljanje, hvaljenje....pojma nimam kaj, ampak zagotovo nekaj, kar partnerju ogromno pomeni. Vsekakor več, kot če bi bili brez tega. Hočem reči, prenašajo neke vrste nasilje, v zameno za nekaj, kar jim ogromno pomeni. morda je tudi resnica, da verbalno nasilje ne jemljejo vsi ljudje kot enako hudo stvar. Enim gre morda čez eno uho notri, čez drugo ven, neki drugi pozabijo v toku pol ure, enim to ni toliko grozno, kot drugim. Ljudje smo res zelo zelo različni. Ampak vsi imamo svoje vrednote. Vsak čisto drugačne. In dokler človek dobiva nekaj, kar mu veliko pomeni, pa čeprav je za nekoga drugega tisto morda bizarna, čisto nepomembna stvar in ga nikakor ne more razumeti, bo ostal s partnerjem, ki mu to daje, ker njegovi minusi ne bodo odtehtali plusov. Žal je tako. Kamorkoli pogledaš, povsod je isto.