marjana.r to pa je nekaj najlepšega kar sem danes prebrala! Čestitam iz vsega srca!! Enega sončeka tebi in tvoji pikici!!

marjana čestitke
pošiljam ti za srečo da lepo preživiš teh 9 mesecev.

Stara sem 28 let, ta mesec minevajo tri leta boja, pred tremi meseci pa sem dozivela kratko radost nosečnosti in splav... Jeseni gremo pa v nove boje!

_____________________________

Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!

marjana.r čestitke!!!res lepa novica ,
jaz pa spadam...med prafosilke,izgleda,
7let je bilo maja,kar sem bila prvič v ordinaciji Dr.Drobniča v Lj,potem pa klomifen+kilogramčki,pa Hcg,pa laparo,pa4x inseminacija in 1xIVF ,1x ICSI,tako da grem tretjič tudi jaz konec septembra .....pa izvidi vsi tam tam,bi kar moglo bit,nič kritičnega,ne pa idealno ,tako da ...???,dobro,da imam tu še soncka.d.,ki mi daje upanje,sicer sem optimist,a pride tud kak črn dan,žal...aja,33let mam tud že.ja

citrončica - berem tvoje besede in razmišljam - kako močna morata biti, kako rada se morata imeti....
Žal mi je za vse kar si morala dati skozi in želim ti, da bi bila noseča takoj zdaj...

a sem se vam "hvalila" 2 dni nazaj, da moja teta  bo še ta dan prišla?? Aha...mazoljčki ostajajo kot spomenik, znakov kot pred M. pa ni več...samo na začetku sem še zagnala vse alarme, kaj če sem ..zdaj se mi ne da več...ko bo bo...lep dan vsem, obilo sonca in da bi vaše poti vsak dan bile čimbližje soncu...

metuLJchy

držim pesti, da teta iz amerike ne pride
in da na testu vidiš

a si test  že delala???

ne testa nisem delala, pa verjetno ga vsaj še kak dan ne bom. Iz principa  hecam se...recimo, da sem v tem trenutku, kljub temu, da še vedno zelo verjamem v to, da nam bo uspelo tudi zelo realno na tleh...in bom počakala še kak dan brez pretiranega razmišljanja...saj veste kako je zoprn tisti občutek ko v upanju kupiš test...upaš da tokrat bo drugačen....potem pa nič...

metuLJchy dobro da lahk zdržiš, moj bi reku "svaka ti čast"
meni moja radovednost ne bi dala miru

Drage punce, en velik  za vse.
Tudi pot do mojih ni bila "rožnata"....od zadnje tabletke do je preteklo eno leto in pol....z vmesno izvenmaternično in pol leta totalnega bluesa in nihanja med upanjem in obupom (v smislu, kaj pa če je z mano kaj narobe, da sem imela izvenmaternično)....Ko je uspelo sem ravno dobro vrgla puško v koruzo in začela živet z mislijo, da jaz nikoli ne bom in da je bolje, da se osredotočim na kaj drugega.
Razumem vas in vsaki posebej želim, da uspe!

o tintin me ne bomo vrgle puško v koruzo...gremo s polno paro naprej

se strinjam sonček  smo hujši ko hrasti...nas tudi vsa ta neurja ne zdrušijo...tintin hvala za tvojo izkušnjo!

PUNCE

ko berem te vaše zgodbe, se zopet zavem, da je bog ustvaril eno najmočnejših stvari z žensko!!!! Kaj vse ste, smo, bomo dale skozi!! Koliko sreče, veselja, muk, trpljenja......koliko??

pa smo vse dale skoz svoj del trnove poti in ponosno stopamo naprej, proti cilju....

punce, dvignite zastave še višje.......VELIČASTNO VSTOPAMO V NOVI BOJ!!!!

cmok za vse borke!!!

_____________________________

o, beri, kar ljubezen govori, saj zna ljubezen slišati z očmi...(SHAKESPEARE)

pozdravljene BORKE!!!
Hvala vam za vse cestike in seveda še bolj da upate z mano da se moja pikica obdrži.
sulfinija, citrončica, tintin - ne morem si misliti, kaj vse ste dale skozi, vidim da vam jaz pri teh stvareh niti do kolen ne sežem.
marjana.r - čestitke, upam da se bomo naslednje leto skupaj veselile. Si aprilčica?
metLJchy želim ti, da končno zagledaš svoje , seveda tudi vsem ostalim puncam!!!

Kot je napisala Lu33 - KAR NAS NE POKONČA NAS NAREDI MOČNEJŠE, zato punce držite se in nikakor ne obupajte!!!!

     se strinjam s šemalo      

Moja pot je bla res trnova - 5 let in pol, pred enim letom obisk ambulante za zdravljenje neplodnosti, OP, dve zasrani IUI, 3 mesece Klomifena.......................................


in        Boste videle - vsem BO uspelo, če je meni!

_____________________________

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca...

tosja enega sončeka za srečo tudi tebi in tvoji pikici!! A ni to lepo, da vsak dan ena punca pove o novi pikici  ja punce, moja pot je do sedaj dosti krajša kot pot marsikatere od vas...vas občudujem in spodbujam. In razumem. Saj veste, da ko je noč najbolj temna in hladno se pojavi prvi svit...neslišno in nežno se prikrade in luč začne preganjati temo...tako bo morda z nami...ko prehodimo pot, mrzlo in temno kot noč...bo posijala jutranja zarja...lepa in čista....v njeni toplini bomo pozabile na prehojeno pot...se nasmehnile soncu. Čutile vsak trenutek še močneje. Bile hvaležne zanj..ah, malo poetično sem ta večer razpoložena...pa čeprav sem danes dobila  ampak ne boste verjele, na nek način sem jo celo vesela...ker mi leto in še več nagajala z dolžino cikjlusov...21, 30, 42, 49, 60, 90 dni...vse to je bilo na tapeti kot odraz hormonskih neravnovesij...zdaj pa že 3 mesec ko prišla v istem intervalu (ok 2 dni ji toleriram)...že to napredek ...

,prav vsem puncam,res naše zgodbe so različne,a vse z istim ciljem,sprejemamo jih tudi različno,včasih lažje,včasih težje,in prav je,da tukaj damo ven iz sebe žalost in iščemo tolažbo,kot je prav,da se tu skupaj veselimo....in upam,da se bomo res čimvečkrat veselile ob lepih novicah,res prav vsaka nova ,nova ,prižge nov plamen upanja tudi za nas...