Meni je všeč, ker imava vsak svoj krog kolegov in pa tudi skupne prijatelje. Včasih gre on, včasih jaz... včasih greva skupaj... Če ga dolgo ni, mu samo sms pošljem, če je vse ok, oz ko pride domov, rečem le, da naj drugič sporoči, da me ne skrbi...

Jaz toleriram vse izhode, kavice, pijačke......in enako pričakujem od partnerja. Imava  , in če se da, gremo skupaj, drugače pa vsak po svoje in prav paše nama tako.

En drugemu pustiva svobodo.Nikoli pa ne bi tolerirala, če bi se po službi hodil naslanjati na šank in prišel domov nakresan. Izjema so kakšna praznovanja.
Mene bi odnos, kjer en drugemu ne pustita svobode zadušil.

Za pohano piško ji toleriram ama čist vse. Res ..... oh, njam, kaj se mi jo lušta ....

nikol ne sikam,kadar gre ven,sej grem tud js.
Kaj toleriram?
Nekak požrem to,da pušča pokrov školjke dvignjen (včasih,ne vedno),
da pušča prazen ovitek čokolade na mizi.
Da umaže vedno znova nov kozarec.....ne vem,kje je tuki logika.

On pa men tolerira,da sem včasih prelena,da bi pospravila cote, da imam kakšen robček od smrkanja kje nepospravlen,ipd....

Svega in svašta......

Noben od naju ni tip za pijačke, oba pa mava do njih in ostalih stvari pravico.  Seveda, če nisva kaj zmenjena. V principu si sporočiva prej, če se stvar zavleče, da drugega ne skrbi, ni pa to neka obveza. Tolerirava praktično vse, ker nihče od naju tega ne izkorišča...Sicer jaz bolj rabim čas za prijatelje, oz. sem ga, zdaj ga je malo manj zanje, ker ga pač rabi  . Res pa je, da nisva tipičen slovenski par . Ne vem, če je že kdaj šel po službi na pijačo, razen če so šli s sodeavci iz terena in takrat itak nima izbire, saj imajo en služben avto, hehe . Mu pa vedno govorim, naj gre kdaj z njimi na malico, pivo, da se malo povežejo, to je vedno dobro.

Čist vse?

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Daddy, moj lubi bi mi pa vse odpustil za mojo domačo pico, hehe. Pa za čokoladno torto in ledeno kavico (drugačne sploh ne pije ), pa za domače testenine, pa za kiše...

Sicer mu pa toleriram, da goji žuželke v najinem stanovanju, da je siten, če je lačen, da pusti umazane nogavice, kjer jih pač pusti , da gre v hribe ali na teren za par dni, pa jaz tačas poskrbim za , da mu je za kako stvar treba 100x rečt, prej da je športal po par ur na dan 6x na teden, ma v bistvu je to težko rečt, ker nekatere stvari so mojim kolegicam nepredstavljive in ne bi nikoli pustile, meni so pa simpatične...

Mož gre skoraj vsak petek za 3-4 urice s prijatelji zvečer ven, 2x mesečno pa igrajo rekreacijsko nogomet in tudi po tem zavijejo še na kako pijačo. Po službi gre pa vedno direktno domov.

Jaz grem približno 2x tedensko s kolegicami na kavo, 1x mesečno ali še manj, pa gremo zvečer malo ven. Če imava varstvo greva (zelo redko) skupaj na kakšno večerjico in pijačko. Drugače, pa gremo sedaj poleti velikokrat vsi trije na kavico, ker smo lahko na terasi.

 A da moj sin ni edini

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ne, ta je že odrasel, hehe .  In to počne načrtno ! To je recimo ena od stvari, zaradi katerih mi rečejo, da sem zelo tolerantna, pa čeprav se meni zdi čisto normalno in simpatično... Vsak ma pravico do svojih hobijev, ne? Čeprav čmrlji v omari res zvenijo malo hecno za večino... NO, sva se pa zmenila, da nimava njihovega gnezda na balkonu, dokler je  še novorojenček, bo lahko mel drugo leto . Pa razne gosenice v kozarcih, en kup razpetih žuž,... ma dobro, da sva iz istega foha, hehe

Tole je pa definitvno narobe. Ce moras bit ti doma in cakat, pomeni da mu je vseeno ce ga ti doma cakas. To sploh ni OK. Da pase it malo ven za sebe zaradi druzbe in 'svoje zabave' to ni sploh nic slabega. Ce pa partner dobiva ob tem obcutek, da ga zapostavlja zaradi tega, potem pa tu nastane problem...

Upam da veste kaj mam v mislih!? Torej ce tisti, ki hodi ven (ce drugi ne), da vedet, da mu je veliko vec do tega da hodi ven, kot da je z ljubljeno osebo, potem to je narobe. Ce se v zadovoljivi meri posveca svojemu partnerju, pa ta vseeno tezi, potem je seveda krivda na strani tega. Pac omejuje svojega partnerja oz ga hoce imet samo zase, kar sploh ni ok.

Moje nacelo je, da zivim in pustim ziveti. Tako jaz njemu, kot on meni. Ko nisva skupi pac nisva, ko sva skupi sva skupi... A vedno ziviva v srcu en z drugim.

Meni osebno sicer ne sede, ko ga zagledam kako se pijan pripelje domov, ceprav on trdi da ni tok, da nebi mogu vozt, ampak to je ze spet moj problem, s katerim se moram spopadat sama. Oz sem mu pac povedala za ta problem in me skusa 'upostevat' oz mi pomagat, da ta problem zgine in vedno veckrat celo prespi pri prijatelju, da me le nebi skrbelo. Hvala bogu.

No, uglavnem z najine strani ni neke tolerance al neki... On je to kar je in jaz sem to kar sem in se en drugega ne spreminjava in ne omejujeva. Ce pride do kakrsnekoli tezave, pa se nekako sporazumeva, da je potem vedno za oba prav. Jaz ga ljubim zaradi tega kar je in ce bi ga zelela neki spreminjat in omejevat, potem ga sigurno nebi ljubila.

Midva imava skupne prijatelje s katerimi se srečujeva pri nas doma ali pa pri njih.To  so pari,ki imajo enako stare otroke in se kar dobro razumemo ter si med seboj tudi pomagamo(pri gradnji hiše).Navade ,da bi po službi hodila na pijačke nisva imela ne jaz ne on in se nama to zdi brezveze.Te navade nisva imela niti takrat,ko sva bila še sama,sedaj pa ko so tu  otroci,še manj.Nam je najlepše,ko smo vsi skupaj,takrat si običajno vsedemo v avtomobil in se odpeljemo v naravo.
Moram pa povedat,da teh pijačk ne bi kaj dosti tolerirala in mislim da je moj mož prav takšen,zato sem kar srečna da s tem nimam problemov.Mož sicer gre na kakšno nogometno tekmo sam z prijatelji,ker mene to pač ne zanima,to je pa tudi vse.

Od začetka sem se ful razburjala, ker je res zelo pogosto izhajal, ni mu bilo mar ne zame, ne za otroke. Potem sem sklenila, da si ne bom zaradi tega kvarila zdravja, da se ne bom razburjala zaradi njegovih izhodov. Tako sva "zadovoljna" oba.

_____________________________

LOČEVALNA + MANJ ŽRI
začetek: 88 , željeni cilj:73
2.3.-84 kg