Mislim, da ni panike, če nekdo izrazi željo po določenem spolu. Jaz sm si želela fantka, dobila sm fantka, ki ga obožujem, če bi bla punčka bi jo glih tako oboževala.
Stresat odgovornost na službo in njegovo mamo, da je on slabe volje, je nekej časa ok, sam ne da postane to rutina. Na tvojem mestu bi se resno zamisnla nad tem. Ne pa, da noče na široko razpredat o dojenčku. Vsaj ne na začetku, ker se moških to dotakne na drugačen način kot nas.
S prihodom otroka se zdrav odnos poglobi, nezdrav pa poslabša.

To so moje osebne izkušnje, srečno.......

Mislm da ta fant še neki časa ne bo pripravljen postati očka,res pa je da mu najeda z obiski otroških trgovin...vse ob svojem času.Pa podpis pod prejšna dva posta.

Tudi moj dragi si je bolj želel punčko in nisem znorela zaradi njegovega mišljenja. Pa tudi mu je bilo tečno, če sem 1000krat odpirala temo o otroku, ki ga še niti v trebuščku ni bilo. Pa sem sprejela in se umirila. Mislim, da hoče več spontanosti, tako je hotel tudi moj.

Zdaj imava fantka, ima ga zelllooo rad, ne bi ga menjal za punčko in res je ati in pol.

Ne komplicirat, pusti v življenje spontanost in bo.


_____________________________

Moja fanta sta smisel mojega življenja.

Midva sva se pred spočetjem tudi čisto sproščeno pogovarjala o spolu otroka in oba sva si želela punčko, dobila pa fantka, ki ga obožujeva in si sploh ne predstvaljava, da bi bila punčka, ker enostavno preklopiš takoj ko izveš....

pri nama je bila situacija kontra, bolj si je on želel otroka, ne jaz, jaz sem hotela v službi dokončat svoje ambicije, nisem še bila pripravljena, on pa me je večkrat spomnil na otroka in mi je šel prav na živce in sem rekla, da se ne bova o tem pogovarjala, dokler ne bom pripravljena. Še bolj so mi šle na živce pripombe moje tašče, kdaj pa bo?? joj, groza, da mi je še bolj minilo do vsega!

potem pa sem se odločila, da bi počasi le lahko začela delat na tem in nama je v 1.poskusu ratalo. Sedaj drugič pa isto v prvem poskusu, pričakujeva pa punčko (41.teden).

Glede trgovin pa res...jaz tudi nisem hodila prej po trgovinah, moj niti ni hodil z mano - le tu in tam, se mi zdi, da sem sama uživala pri izbiranju cotk, ker on bi to na hitro kupil in šel, jaz pa sem si vedno vzela čas in hodila po več trgovinah in še to komaj zadnji mesec!

Po mojem je tale fant pod pritiskom.
Spočetje otroka mora biti spontana stvar. To je dejanje oz. stvar, ki je ne kupiš na tržnici.  Zame je zelo velika odgovornost, predvsem pa dejanje, ki ga ni mogoče več vrniti nazaj.

Hvala še enkrat!

Danes sma imela s fantom dolg in resen pogovor na to temo, prebral je tudi vaše odgovore in rekel, da mu je žal če jaz mislim da si on ne želi otroka, ker se noče o tem pogovarjat. Rekel mi je, da si ga zelo želi, da je pripravljen nanj, da ve kakšna odgovornost je biti ati, ampak da res nima želje da bi se vsaki dan o tem pogovarjal. Rekel mi je tudi, da je res da si čisto malo bolj želi fantka, ampak da bo punčke tudi vesel, da bo pač njegova pupika.

Ugotovila sem, da mu res preveč najedam s tem. Obljubila sem mu, da se boma pogovarjala tudi o drugih stvareh, ne samo o

Res je, da včasih pride obdobje ko se res veliko prepirama, ampak ne zaradi naju, ampak zaradi njegove mame in službe. Obljubil mi je, da bo poskušal probleme reševati izven najine veze, ampak da pričakuje da bom mu stala ob strani, brez prepiranja seveda.

Hvala še enkrat, jaz se poslavljam iz te teme, lep večer.