No vredu, če imaš s taščo težavo, še ne boli tako, pa vsaj ni zamerljiva, če ji kaj povem. Z mamo imam resen konflikt, ki traja od moje nosečnosti. Mama in oče sta namreč ločena in jaz sem živela pri mami. Imela sem redne stike z očetom. Zdaj želi mama,da na vse družinske zabave vabim le njo. S tem bi ji naj izkazovala ljubezen. In od lanskega junija, ko je moj oče prišel v cerkev gledat krst vnukinje, je vse narobe. Ves čas me nekaj obtožuje,da imam njega rajši kot njo in naj rajši njega vabim in vse obrne tako da ona postane žrtev. Povabila sem jo neštetokrat k nam, pa noče priti, ker pravi, da ne želi srečati mojega očeta. Ko smo bili na morju in jo je tašča povabila, pa je prišla. Žlahti je rekla, da je nikoli ne povabim in niti za moj rojstni dan ni imela časa priti. Sestrični je rekla, da od krsta, ko sem jo jaz tako strašno prizadela, nisem več njena hčerka v pravem pomenu. Vglavnem, tamalo je hodila v vrtec gledat in tu in tam smo mi prišli na obisk. Če sem slučajno prišla sama in je bila tudi ona sama doma, me je začela takoj obtoževati in gnjaviti in sva se kregali, ker je rekla, da nisem normalna, da bi povabila oba in da je ona v življenju naredila veliko več za mene. Ločila sta se pred 26.leti. Zadnjič mi je rekla,da bo tamalo vzela ven iz vrtca za kakšno uro, ker ima dopust in sem rekla,da vredu,ampak da želim, da mi vedno to pove. Potem je spet popizdila, da tak vidi,da meni ne paše,da je z njo, jaz pa tega sploh nisem rekla in se obnašam do nje kot do neke šmrklje. Potem sem rekla,da sem bila srečna ko sem rodila in je večkrat prišla k meni- smo 30.km narazen, pa je rekla, da je ne rabim več vabit na noben rojstni dan, krst, nikamor, ker ne bo prišla in tudi, če milijonkrat rodim, ne bo prišla. Po tem sem ji rekla, da pol pa ne rabi prit in odložila. Zelo sem pod stresom in občutljiva zaradi tega, ker se ne razumeva in ji ne morem dopovedat, da bomo na večje slovesnosti povabili oba- to sva se zmenila z mojim. Zaradi tega stresa sem zelo žalostna in me še take stvari s taščo, ko vidim,da dela po svoje in me ne upošteva, še bolj vržejo s tira. Ampak ne bi se pa skregala z njo, ker nisem zamerljiva, želim s pogovorom rešiti zadeve. Uf, kaj me še čaka. Težko se je izogibati lastne mame, ker jo imam res rada, ampak vedno, ko jo pokličem komaj čaka,da me lahko spet maltretira in to ne prenesem več. Zato je nimam volje več poklicati. Samo jokam. Beli

ja, pa laže se drugim. Mojo taščo je poklicala in ji rekla, da sva se skregali,ker ji nisem dovolila,da ima malo tamalo. Morda ji tašča celo verjame. Ne vem no zakaj se mi to dogaja. Zelo trpim. Po tistem, ko sva se skregali, sem jokala in vso noč bruhala in driskala.

Mogoče je pa osamljena in na tak način izraža svojo žalost. Ko sta se z očetom ločila, je imela tebe, sedaj si se odselila še ti in če je sama, se ji lahko to dogaja. Poskušaj ji čim večkrat pustit malo za kakšno urico in ji pokaži, da jo še vedno potrebuješ. Kar se tiče pa očeta, se pa pogovori z njo in ji povej, da na večje slčovesnosti pač povabiš vse sorodnike in je logično, da boš povabila tudi svojega očeta. Povej ji, da nisi kriva, če se onadva ne razumeta, ampak, da ti imaš vseeno rada njo in očeta. Povej ji tudi, da si želiš, da bi hčerka imela babico in dedka in ima do tega pravico.

Verjamem, da imaš rada oba in tvoja mati se bo mogla s tem sprijaznit.Povej ji, da nisi ti kriva za razdor med njima in naj te neha matretirat. Mene se je moja mati že parkrat v življenju "odpovedala" (sicer iz čisto drugih razlogov), pa je vedno prišla nazaj.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Na hladno jo daj in se nehaj truditi okoli nje, bo že prišla k pameti če bo hoteli. Ne vem zakaj bi ji bila ti dolžna dokazovat ljubezen?!

sem ga spet usrala a ne? A sta vidva , khm,  sostanovalca?

Sicer pa veš kaj, draga purple, na besedo bolj malo verjamem, bolj me prepričajo dejanja

Beli - Oprosti mi, ampak tvoja mama se tako otročje obnaša, da skoraj ne morem verjet (al jaz al on - ma kje smo v vrtcu ).

Zgleda da jo je ločitev hudo prizadela in se še sedaj ni pobrala.
Kakšen psiholog ne bi škodil, zares, ker zgleda da ima en kup nerešenih problemov.

Srečno!

ja, mogoče pa se zato tako otročje obnaša, ker v vrtcu dela, je vzgojiteljica namreč. Se je pa spet poročila, ko sem imela jaz 3 leta in ima moža in tudi sina z njim. Pol pa mi reče, da sej nič hudega, če sem jaz takšna do nje, da sej ima še sina. Z bratom se super razumeva, on je ne šmirgla pet posto. Študira in tudi dela ob delu in si služi in ga boli. Pravi, da gre redko domov, ker ne more poslušat mame, da mu zmeraj nekaj teži- če drugo ne za študij. Moj očim pa me je vedno zagovarjal in nima nič proti temu, da pride tudi moj oče, še celo rekel je,da je to čisto normalno, da pride dedek pogledat svojo vnučko. A mislite,da jo mena matra? Sicer je bila vedno malo čudna in agresivna. Me je tepla, da sem se je bala kot hudiča. Zdaj pa tak ne prizna.

Zanima me ali bi jo ve v takem primeru pustile čisto na miru ali bi jo tu in tam poklicale? Sem ji že rekla naj išče pomoč drugje kot v zdravilih- ima namreč vsak mesec migrene z bruhanjem . Sem rekla, da naj gre k psihologu,ker te njene zamere jo bodo uničile. Mene pa zraven. Veš ,da je skoraj ponorela, ko sem ji to omenila.