Tako mi je žal vsem tu gor



Nekoli ne izgubi upanje....... Ko tisti dan pride, ko zagledaš svojega  boste čutile, da je res nekaj posebni. Ne moram razložit, vendar imam občutek, da naša Neža ima v sebi nekaj posebnega..........

_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

bolj ko berem, bolj mi je jasno da z mano ni nič narobe ker sem "jezna" na nosečke okoli mene, sodelovka, s katero bi imele rok skoraj skupaj ima lepega bušija, jaz pa ?? jah jaz pa čakam na plusek, s tem da me že zdaj mučijo temne misli, kaj pa če se ponovi...kaj pa če to, kaj pa če uno? nam je sploh dano da bomo uživale v nosečnosti, da bomo brezskrbi?

Zase vem, da ne bom nikoli več sproščena v nosečnosti. Vsak krč, vsak bolečina, ki jo bom imela, takoj bom letela k G., ali na urgenco ali v P. In tud to vem, da ne bom nobenmu povedala, da sem noseča. Ko bom (če bom) hodila na okoli s trebuhom in me bo kdo rekel, a noseča si, mu bom rekla: Menda sem res. In ko me bodo vprašali za rok, bom rekla: Ko bo čas, bo že prišel.
Moram pa te pohvalit, da si dobra, da prenašaš sodelavko. Men bi se že zdavnaj zmešalo. Sej se mi že sedaj meša, ko vidim nosečke. In meni mož pravi, da je z mano hudo narobe, ko sem taka, jezna na nič krive nosečke.

spremljam malo vaše zgodbe, in se najdem v njih. Vseeno pa ne vem če se strinjam v tem, da bi me bilo v naslednji nosečnosti bog daj da bo to kmalu!) zelo strah. Ma saj je res, da človek ne more več biti tako sladko neveden kot je nekdaj bil, ampak vseeno. Meni se zdi, da mi je tale izkušnja pač bila namenjana, jaz sem to sprejela. IN za naprej, pač stvari se odvijajo v svojem ritmu, v svoji smeri, na svoj način, Bistveno vplivati ne moremo. Sekiranje nič ne pomaga, ne spremeni rezultata, samo trpimo v procesu. Zase mislim, da bom naslednjič seveda malo na trnih oz bom vedela, da se stvari lahko končajo žalostno, ampak hkrati je to neka sproščenost, vdanost, sprejemanje. Pomirjujoče. Res se že veselim!!!

ribica... morala sem se oglasiti. saj se vedno, a vseeno.... Ko sem jst imela prvič splav (v 17T, mije odtekla voda) in vsakič, ko sem v drugi nosečnosti šla na wc, sem čakala, al bo vse ok, al mi bo spet. Pa vem, da dvakrat ni enako. Drugače sem bila pa dokaj sproščena. Kar bo pa bo. Sam sedaj, ko sem imela SS v 22T in to drugič, sedaj pa vem, da jst ne bom mirna. Čeprav so mi v P. obljubili in tudi na izvide napisali, da v naslednji nosečnosti bom pa pri njih vodena že od 12T dalje. MOgoče, da se bo zaradi tega malo spremenilo. Bomo videli, ko bom. Čeprav se naslednje nosečnosti kljub strahu vseeno ful veselim. Ker je želja po otroku močnejša od strahu pred izgubo. 

Joj, kako sta lepo napisali, ribica in gantar. Vsaka ima po svoje prav, jaz bom tudi poskusila karseda uživat nosečnost, vsaj, če bo res vse v redu. Gantar pa tudi čisto razumem, da ji je še težje, saj je pozni splav doživela 2x in je čisto prav, da je taka ženska pod drobnogledom. Jaz sem pa tako, da si res ne želim spet izgubiti otroka, še najmanj pa po 3. mesecu nosečnosti, ampak mi je pa pred vsem daleč najbolj pomembno, da rodim zdravega otroka. Vse sem pripravljena dati skozi, le, da bo otrok zdrav. Veste, če vam po pravici povem, sem se ob svojem splavu (in vprašanjih, zakaj se to ni zgodilo v zgodnji nosečnosti) tolažilas tem, da dobro, da se ni končalo 1 mesec kasneje naprimer. To pomeni, da bi rodila pri 24. tednih, pa tudi pri naprimer 28. tednih bi bilo prezgodaj. Res, če vam  po pravici povem, tega ne bi privoščila niti otroku niti sebi. Moj otrokec je bil še premalo razvit za življenje, kak mesec kasneje pa bi bil ravno toliko razvit, da bi morda lahko živel, ampak samo to. Nekje sem prebrala, da je 80 % otrok, ki so rojeni pred (nevem točno, ampak tam nekje) 28. tednom, invalidov. Ne vem, a zdaj grdo pišem, ampak daleč daleč najbolj pomembno mi je zdravje mojega otroka in če me kaj v nosečnosti res skrbelo, me bo to. 

mimi81..... Imaš prav glede  kar se tako zgodaj rodi. Večinoma imajo veliko težavo z razvoj. Ene je tu gor kar je pri 25t rodila in je njena lepa punčka je sedaj 2 leti stara in je še vedno na kisiku. 3mes pred 2.rojstnem dnevu je bila malo čez 8kg in 80cm... Naša pri 9mes je imela 8,7kg.

Zelo je težko na družino in seveda otroka, ko se tako zgodaj rodi.
Vseeno ljubimo svoje  in ni važno kako hitro ali počas se razvija, vendar je mnogo lažje na starše in otroka, če se rodi po 30.t (če si imel 2x injekcijo za razvoj pljuč je še bonus)

V 2.  sem brala, da imajo  60% možnosti, da preživljejo pri 24.t in sem bila tako vesela, ko sem prišla do 24.t vendar nisem vedela kako so eni bogi  Tudi naša pri 34.t in 4/7 je bila malo bolj počasna pri razvoj ampak se ne opazi toliko.

Tudi imaš njeno zgodbo od začetka...

http://www.ringaraja.net/forum/Pikica_Alina/m_1496057/tm.htm

_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

Neža7, to sem vse že prebrala, zato približno vem, s kakšnimi težavami se te ljudje spopadajo. Točno to sem hotela reči v prejšnjem postu, tem staršem je bilo dano, da se morajo boriti, nam pa, da smo svoje pikice izgubili in nimamo teh "težav". Marsikdo bi rekel - vse je za nekaj dobro. Vsaj tako so mene tolažili bližnji ob moji izgubi, pa sem bila malo jezna, ker sem bla prepričana, da to ni bilo dobro, saj je otrok moral iz trebuha zato, ker mi je odtekla voda ... ampak ne vem kdo ima prav tukaj. Nihče pa ne more z gotovostjo trditi, da če se nam to ne bi zgodilo, bi bilo pa boljše kot, da se nam je. Ne vem, nihče ne ve.

Pri tebi je tudi voda odtekla  Isto kot pri meni in gantar

Ko se je meni to zgodilo so rekli 1 mesec kasnej, da so izvidi bili vse normalno pri  in to je bilo to kar me je tako jezilo, da sem jaz kriva, da mi je voda odtekla zaradi vnetje in sem morala roditi zdravega  

Sem res imela srečo pri 2.  , čeprav sem bila v 30t  že v porodnišnici v LJ, ker sem imela popadke na 2 min, Hvala bogu, da so mi ustavili oz. se je vse umirilo in sem morala počivat  v porodnišnici dokler so se odločili za CR v 34.t  ker mi je počasi voda tekla zaradi popadkov v 30.t in ne bi morala naravno rodit.

Moja G je takoj vprašala ZAKAJ sem dobila popadke v 30.t, ker tudi oni je kar čudno kaj se dogaja v mojim telesu med  Sem ji rekla "na žalost noben ne ve"

Sedaj sem ponovno  in upam,da bo brez težav, čeprav sem danes že bila na pregledu pri 8.t zaradi rjavega izcedka, ampak vse je ok.........



_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

Neža/, tako sem vesela zate!! Ne vem če se spomniš, jaz se tebe zelo dobro... Namreč, leta 2007 sem tudi jaz imela ss (15. teden) in sem jokala tu na forumu ...in ravno v tistem času si se tudi ti pogosto javljala tu gor s svojo bolečino. Tako da poznam tvojo zgodbo. Vesela sem zate, da boš postala drugič mamica. Tudi jaz sem že mama svoji princeski, ki bo kmalu stara 1 leto. Torej nama se je zelo lepo izteklo, čeprav je tista pomlad 2007 bila najhujša izkušnja življenja. Tebi in vsem ostalim tu gor, želim SREČO!!!

Moram se odzvati, Gantar. Razumen te, kaj si hotlea reči. Jaz sem imela v svoji drugi nosečnosti v sedmen tednu krvavkast izcedek in vse vemo, da ko enkrat to doživiš, nisi več miren. In v moji zadnji nosečnosti, ki se je končala tako tragično se mi je dogajalo isto kot tebi. Vsak obisk Wc je bil pod vplivom tega straha, da ugledam krvavo na papirju. Tistega dne, ko sem na nuhalni izvedela kako hudo je z mojim otrokom in so me pahnili iz nebes v pekel, se je moj strah končal. Čeprav so mi napovedali prav ta scenarij. Mislim da sem od tega trenutka dalje sprejela, da pač nimam vpliva. IN da, bilo je ubijajoče da sem bila v tej koži, popolnoma nemočna. Nisem si pa preveč belila glave zakaj in kako. Ampak to je pa seveda spet od vsakega primera odvisno. Jaz res nisem mogla nič napravit. Bila je kruta igra narave in jaz tempirana bomba, če se lahko tako izrazim. Sicer pa mislim da se razumemo. Tukaj tako ni, da ima nekdo prav in nekdo drug narobe. Vsak pač občuti po svoje. IN kaj ni ironično, da kjub vsemu kar smo prestale, lahko vidimo srečo v nesreči!! Hvala bogu!!!! Srečo vsem!!

Seveda se te spominjam  Takoj mi je prišlo v glavo tvojo slikico kar si včasih imela pod tvoj nik
Tudi tebi iskrene čestitke  wow tvoja bo že kmalu 1 leto stara. Naša je bila 10 mes stara v ponedeljek  Saj ne mislim preveč, da sem noseča, ker še vedno imam tist strah. Včeraj sem šla k G, ker sem imela rjav izcedka, vendar je vse ok za sedaj, da tudi s to  bom živčna
Prav imaš, da je bil leta 2007 zelo hudo leto  Jaz še vedno pomislim na našo punčko in kaj so delali z njo, ko so jo odpeljali (čeprav jo nisem nikoli videla, ker nisem morala)  2.  je bila tako stresna zame, ker sem samo čakala, da bi mmi voda odtekla na WC. Potem sem mislila, da bom rodila že v 30.t in imela svojega sončka v INT, vendar nekaj je na nas pazil, da sem lepo rodila v 34.t in naša je bila samo na opazovanje za 1 dan na INT zaradi prezgodnji porod. Sedaj jo že lovim okoli in pazim, da ne bo preveč buške imela na čelo, ker je tako hitra.

Imam se eno super punco tu gor, ker je še vedno tu gor in mi je tako hudo zanjo, ker je tudi imela 1. SS v 2007 (2mes po mojim) In tudi oni želim, da bo čim prej dobila v svoji rokah zdravega  in da bo našla vesele v življenju, ko sva mi2.

Ali imaš kakšno slikico tu gor o tvoji punčki?

Lepo se imej in veliko veselje

_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

Se vam oglašam...Zelo mi je žal za vaše težke zgodbe in izkušnje..

Jaz sem doživela veliko ss-ov v zadnjih petih letih in vse do 12t....In vsi so mi govorili, da sem prestara in da je to razlog. V tej nosečnosti, pa sem udarila po mizi.. ..in si sama predpisala način zdravljenja in terapijo....uporabljala sem 3x300 enot prometrijuma....in ko sem ga počasi zmanjašala in popolnoma prenehala z uživanjem v 17t, se mi je pojavil rjav izcedek(10 dni po zadnji tabletki prometrijuma) in občutek, da bom dobila normalno M....groza.....Nisem šla G, temveč sem prometrij nazaj vzela in uporabljala v teh kritičnih dneh 4x200....Zdaj ga v 21t vzamem 3x200. In o tem ne bom govorila G, ker mi po palamudil, da je to brezveze in nič ne nuca......šit ne nuca....Mene ravno to rešuje....In strogi počitek.....Nasvet mojega G je, da je vse brez veze, da mati Narava dela svoje, da noben počitek ne pomaga.....ŠIT!!!...

Na NS pa je Pušenjak zelo hvalil mojega  in mi rekel, da imam odličen rezultat, primerljiv s 30 let starimi nosečnicami....Kar za mene pomeni, da so moji otročički v redu in da nekaj drugega ne štima, za kar so naši G še laiki in neizkušeni....

Samo to sem vama želela povedati.....Mogoče pomaga....

Srečno!

Bety11... zgleda, da imava istega G. Moj je prav tak. Narava dela svoje, Narava že ve, koga bo sprejela in koga izločila. Vse je brez veze. Da bi mi dal napotnico za pregled maternice ... Btrez veze, saj vam nič ni. In zakaj sem potem jst imela 2X ss? In zakaj je bil 2X otrok zdrav? To zato, ker meni nič ni. Tako da sem začela ornk razmišljat o zamenjavi G. In če bo vse posreči, bom s ponedeljkom imela novo G v Ljubljani, ki je baje prav specialist za rizično nosečnost. Sva že zmenjeni z ta novo G, da pridem k njej v ponedeljek, samo je vse odvisno od mene, ker lahko se zgodi, da bom gilh takrat imela .
Bety ... želim ti, da se vse dobro isteče in da boš v naročju držala zdravega .

Oj...ej ne razmišljaj tako negativno...ja, priznam bila sem na istem mestu kot ti...dala ss skozi...potem pa nisem mogla videt nobene nosečnice...prjatlca je rodila lepo zdravo hčerko, pa nisem mogla it na obisk, k sm bla na tleh...nekako mi je blo ves čas težko!!! Ker sem si otročička resnično želela! hja in tako je...ko sm najmanj pričakovala in ko sem tisto željo po zanositvi iz meseca v mesec končno zbila iz glave, je prišlo spontano in smo bili še bolj veseli...prej sem pa vsak mesec delala tiste teste, v upanju, če bo + al ne!!! In zdej je!!! ja... veseli smo bli, ko je biu test narejen, ampak spet prestrašeni, kot praviš ti - kaj če se spet ponovi, če bo treba it spet čez isto stvar!!! strah je biu skos do UZ....in ginek. pove da imamo zdravega otročka, pravilno velikega...vse ok!!! sploh si n moreš predstavljat kako veselje!!! 
in zdej za vsako težavo, slabost, slabo počutje grem k ginek., ker sm ji rekla, da nočem usega doživit še enkrat...in ker je takrat, koi sem mela SS vidla, kako mi je blo hudo, in da sm pr njej u ambulanti jokala ko malo dete dve uri in skor skup pala....ti povem, da zdej skače okol mene in res lepo skrbi zame in za otročička...tako da sem v 11T nosečnosti in sem trenutno na bolniški, ampak nč posebnega...da počivam!!!

lej... ko boš najmanj pričakovala boš tudi ti vesela nosečka...boš vidla da boš...držimo pesti za tebe...in ne glej grdo na nosečke...niso one krive!!! potolaži se...boš vidla da bo, sigurno že letos!! glavo pokonci punca! in akcija"!! in ko bo plusek, se čimmanj sekirat in bat! use bo uredu!!!

ajde lp, pa javi!!

Oj mausikaa ...ej ne razmišljaj tako negativno...ja, priznam bila sem na istem mestu kot ti...dala ss skozi...potem pa nisem mogla videt nobene nosečnice...prjatlca je rodila lepo zdravo hčerko, pa nisem mogla it na obisk, k sm bla na tleh...nekako mi je blo ves čas težko!!! Ker sem si otročička resnično želela! hja in tako je...ko sm najmanj pričakovala in ko sem tisto željo po zanositvi iz meseca v mesec končno zbila iz glave, je prišlo spontano in smo bili še bolj veseli...prej sem pa vsak mesec delala tiste teste, v upanju, če bo + al ne!!! In zdej je!!! ja... veseli smo bli, ko je biu test narejen, ampak spet prestrašeni, kot praviš ti - kaj če se spet ponovi, če bo treba it spet čez isto stvar!!! strah je biu skos do UZ....in ginek. pove da imamo zdravega otročka, pravilno velikega...vse ok!!! sploh si n moreš predstavljat kako veselje!!! 
in zdej za vsako težavo, slabost, slabo počutje grem k ginek., ker sm ji rekla, da nočem usega doživit še enkrat...in ker je takrat, koi sem mela SS vidla, kako mi je blo hudo, in da sm pr njej u ambulanti jokala ko malo dete dve uri in skor skup pala....ti povem, da zdej skače okol mene in res lepo skrbi zame in za otročička...tako da sem v 11T nosečnosti in sem trenutno na bolniški, ampak nč posebnega...da počivam!!!

lej... ko boš najmanj pričakovala boš tudi ti vesela nosečka...boš vidla da boš...držimo pesti za tebe...in ne glej grdo na nosečke...niso one krive!!! potolaži se...boš vidla da bo, sigurno že letos!! glavo pokonci punca! in akcija"!! in ko bo plusek, se čimmanj sekirat in bat! use bo uredu!!!

ajde lp, pa javi!!

Ojla

en lepo pozdrav vsem, ki se še ne morete spokat s tega foruma. Pa tudi na žalost vsem tistim, ki ste se pridružile.
Vedno se najde še kak bolj hud primerek kot ste ve same. Saj jaz vidim to pri sebi.
Po lanskoletnem strašnem poletju moževih kemoterapij, je njegova onkologinja konec aprila požrla besede. Si morate misliti, da je moja nosečnost psihično preveč obremenjujoča za mojega moža?!?
Itak pa nimajo podatkov, ker ponavadi ljudje, ki zbolevajo za pljučnim nimfomom nimajo želje po otrocih, ker so premladi ali pa prestari.
Tako, mu ni dala napotnice za testiranje semenske tekočine. Ampak menda naj bi bil vzrok za čakanje še enega leta samo psihične narave.... Daj, daj...
Po enoletnih preizkavah se mi zdi, kot da sem po treh splavih še vedno na istem.
Saj nihče natančno ne ve, zakaj se mi otrok v maternici ne razvije že na začetku. Testi za antifosfolipidni sindrom so pokazali vmesno stanje. Sem pa vsaj srečala enega zdravnika, ki se mu res reče zdravnik in h kateremu rada grem. Sedaj sem na aspirinu, za vsak slučaj in nič ne pazim.
Po moji zgodovini bi to pomenilo, da bom zdaj zdaj noseča.
hm, ja zaenkrat sploh ne razmišljam še, da bom kmalu sedela pred sobo 38 na urgenci v KC ju. Tisti kraj psihično kar težko še zmorem.  Zadnjič sem šla tja po posegu z električno zanko. brrr k sreči sem imela spremstvo.
Sploh ne vem, kaj bi raje vidla v teh treh dneh, menstro al ne menstro.
Moji najboljši prijateljici za enkrat uspeva. Po enem otroku in prazni vrečki je že presegla tretji mesec in zelo se veselim z njo.  Kar malo previdno mi je povedala, saj me razume.  Jaz pa si že nekaj let še vedno poskušam zatreti v sebi tisto misel....zakaj pa jaz ne? Zakaj ravno jaz?  A se s tem nočem več obremenjevati. Enkrat nam mora ratat.
Držte sem in čim več lepih sporočil tud gor vam želi
mavrica   

Mavrica, nisi edina ki tako dolgo in vztrajno čaka na uspeh. Tudi sama čakam in čakam in na čase mi že zmanjka optimizma, ker se vse vleče že leta.... nezmožnost zanosit, izguba otroka, dva splava, preiskave na katere čakam mesece in mesece...leta pa atečejo in mi niso nič kaj v korist..... 

Whatever te čisto razumem glede vprašanj,... tudi sama sem imela SS pred parimi dnevi in prav dobro se spomnim prihoda na urgenco ter pregleda in ginekologinje ko mi je zatrdila, da je s plodom vse vredu, da je lepo v maternici, zakaj krvavim pa nihče ni znal povedat. In tudi nikoli ne bom pozabla ultrazvoka naslednji dan ko mi je ginekologinja rekla, da ni nič več in da morem it še samo na čiščenje maternice, .. . noseča sem bla 5 tednov in res sva se veselila,....potem je pa tega veselja konec v par sekundah,... sem močna oseba,. . . pa vseeno zadnje dni solze lijejo v potokih, . . . že otroške stvari v revijah me spravijo v jok,... Imam močno podporo partnerja in prijateljic,... tako da verjetno kmalu bo bolje,....


p.s. se opravičujem vendar je res težko se sprijaznit z SS

Pozdravljene,
ko berem vas, kot da bi brala svoje misli. V 9 tednu sem imela abrazijo čiščenje. To je bil tak šok joj, še zej se mi ulijejo solze.
Tudi jaz sem krvavela boga pitej zakaj nobedn ne zna povedat. Zej delava na tem da bi spet zanosila kake 4 mesece pa kr nč.  Me je kr strah da so me "kej pokvarli" pa take. Groza! Zej vsako menstro, ko dobim mi je grozno se skos spominjam na tist, ko sem krvavela med nosečnostjo. Vem, da se noro sliši ampak tak je. To izgubo želim pač čimprej zapolnit, da zanosim.

Želim, vam lep vikend.

ojla
drugič začenjam.. Sem prebrala prvo pa sem si rekla, ne tole pa ne bo odšlo od mene. ni treba, da berete pismo rahlo obupane in vsega naveličane mavrice.
Moč81 ni se ti treba opravičevat, jaz še vedno občasno čutim isto kot ti, pa je od mojega zadnjega tretjega čiščenja minilo skoraj leto in pol dni...
in bi že res mogla bit utrjena...  pa kadar komu rečem, da imam pač veliko smolo vsi začenjajo koliko časa še imam pa blablabla..... da sem pri 34 še tako mlada.... hm ne vem zakaj imajo pa potem sedaj že moje sovrstnice vse vsaj po dva?  
Diane če nimaš nobenih ovir..... bi jaz namesto tebe poskusila takoj... meni se tudi zdi, da zadnje mesece samo splavljam... ker imam menstruacije polne velikih rdečih delcev... in me vse nekako spominja na moj delni spontani splav v 6. tednu.... tako, da kot sem se po operaciji z električno zanko počutila srečna, ko sem imela menstruacijo točno kot urco...se sedaj počutim nekako nesrečno...
pa kaj čmo.... glede nato, da vsake tolko časa napiše kako vrstico kaka moja stara soborka, da ji je ratalo... mislim, da tudi me ne mormo še takoj obupat...
bomo pa bolj znale ceniti naše male pikice, in morda bodo naše pikice tudi bolj zdrave... kdo ve....
lepo nedeljo vsem borkam  

In zopet je za mano neprespana noč, saj tudi ko mi je ratalo zaspat sem se kr kmalu zbudila zaradi res čudnih sanj!
Ne morem se pobrat, ne morem živet dalje kot da se ni nič zgodilo, . . . včeraj sem se prav bedasto počutla, še dobro da je bila prijateljica z mano in sva  na hitro spile, plačale ter odšle. V gostilni so za sosednjo mizo sedele mamice z svojimi dojenčki, . . . in klepetali, . . . prijateljica je noseča in obema je uhajal poglet k sosednji mizi k malim angelčkom v vozičku, ki jim ni okolje najbolj ustrezalo in so začeli z jokom opozarjat nase, .. . in potem izjava ene izmed mamic, . . . daj nehi že se dret že tak sem celo noč prebedela zaradi tebe in se obrne k moji prijateljici in ji reče, . .  . ti kr uživaj dokler še lahk, . . jaz bi to kr prodala če bi lahko, . . . kako lahko reče kaj takega!? Res ne razumem, . . . vem da ti včasih verjetn vse preseda, . . . ampak tako pač to je, . . . jaz bi res rada mela malo štručko in če bi se še tako jokala in če bi še mela tak neprespane noči za sabo bi vseeno bla vesela, da jo imam, . . . in nikoli mi ne bi niti na misel kaj takega prišlo kaj šele, da bi rekla to kar je rekla ona!!! Halo!!! A se te ženske res ne zavedajo kaj imajo!? Še vedno me to iz tira vrže in spravi v jok!!!
DIANE zate pa pesti držim, da vama čimprej rata, . . . in da boš kmalu držala malo bitjece v naročju!
MAVRICA32 že meni je tečno poslušat ljudi ki bluzijo, da sem še mlada in se prav čudno počutim pa sem par let mlajša od tebe, si kr predstavljam kak je tebi "mučno".
Res ne razumem ljudi zakaj včasih kr neki tja v tri dni govorijo, . . .bi verjetn manj škode naredli če bi preprosto bli tiho, . . !
Sej bo punce, . . . držim pesti za vse nas, da si čimprej opomoremo, . . . !

pozdvar vsem!

Se mi zdi da se vse kar po malem vračamo na ta forum, vsake tolikomalo počekiramo. Mogoče zato da vidimo da nismo same s svojimi občutki, ki jih je tistim, ki tega niso doživeli tako težko razložiti.
Mislit mi je da dal tvoj post, moč81, ko si rekla da ljudje kar nekaj v tri krasne govorijo, pa se sploh ne zavedajo. Te ćist razumem. Tud meni se je zgodilo. Kos v bolnici čakala na pregled, ki itak ni obetal nič dobrega, bilo je bolj v stilu, "pa dejmo pogledat če je vaš otrok se živ" Tako se je izražala zdravnica. V čakalnici pa se je neka punčka podila za mojim sinčkom. Babica ki je prišla po njo in vse vesela začela, češ če je že povedala koliko sestric bo ona dobila. Da bo kmalu imela dve sestrici. JOj sem bla jezna. Sem se komaj zadržala da je nisem tam nadrla. Kajti kljub svojemu trebuščku, sem vedela, da mojega otroka že zelo kmalu ne bo več.
POlno je takih situacij. KOt da iz vseh vogalov kukajo nosečniški trebuhi in vozički z dojenčki. V vseh časopisih so slike otrok z njihovimi srečnimi starši. Pa saj hvala bogu da so. Saj niso nič krivi. Samo tako prekleto na živce mi gre.
Medtem pa delamo otroka, pa ne gre in ne. letni časi pa bežijo..........
držite se!

Hvala ribica za občutek, da me razumeš! Vozičkov je iz dneva v dan več, . . . nikoli v življenju nisem videla toliko slikic v reviji z otroci ali pa člankov o spontanem splavu. Na dopustu prejšnji mesec sem srečevala same mlade pare z dojenčki, . . . že ponoči me tlači mora o bolnišničnih dneh in raznih ginekoloških pregledih, . .  . saj bo potrebno kmalu poklicat mojo ginekologinjo in se naročit na pregled ker od spontanega splava še nisem dobla menstruacije.
Ribica, držim pesti zate, da ti čimprej začne rast trebušček in da bo čez 9mesecev vaša družina večja še za najmanj enega člana! ;-)