|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Pikica Alina
26.4.2007 18:29:19   
biba 78
Lep pozdrav!

Rada bi delila svojo izkušnjo z vsemi, ki ste bili v isti situaciji kot sem zdaj jaz. Na kratko: zaradi težke preklampsije ( multiorganska odpoved ) so mi prekinili nosečnost v 25 t.  Rodila, sem hčero Alino, težko 535 g in veliko 30,5 cm. Je v inkubatorju in se vsaki dan znova bori za življenje. V torek je bila stara že en mesec, vendar se ji njene pljučke še kar nočejo in nočejo začet razvijat. Zato prosim vse, ki ste imeli takšno ali podobno izkušnjo, da mi malo poveste, kako je bilo z vašimi otroci, kako dolgo so bili priklopljeni na respirator in pa predvsem, kako dolgo je trajalo, da so pljučka začela funkcionirat. Drugače se moja pikica kar dobro drži, danes ima že 780 g, vendar me skrbijo njena pljučka. Upam na najboljše.

Ne morem verjet, kakšni borci so ti naši mali otroci.

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Pikica Alina
26.4.2007 18:33:42   
cabica
Na mamini čvekalnici je ena punca rodila punčko
Pio v 25. tednu....
Punca ima vzdevek Nila in je lahko najdeš pod temo
Junij 2007!
Ena od deklet tam na forumu, ti lahko pomaga vzpostaviti stik z njo.

Močno držim pesti, da bo z tvojo alino vse v redu...


_____________________________

Kar te ne ubije, te naredi močnejšega!

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Pikica Alina
26.4.2007 18:42:14   
biba 78
Hvala, grem pogledat na mamino čvekalnico.

(odgovor članu cabica)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Pikica Alina
26.4.2007 21:33:34   
Janeja
Pozdravljena med mamicami nedonošenčkov!
Jaz sem Leo rodila v 24 tednu. Imela je 520 gr in 30 cm - torej je bila še malo manjša kot tvoja borka Alina. Iz rspiratorja so jo odklopili po 5 tednih, potem pa je bila še nekaj časa na kisiku. To so bili za vse nas res psihično zelo težki tedni in meseci, a ko smo jo po dolgih 99 dneh na EINT v LJ dobili domov, so bili vsi strahovi, solze in občutki nemoči pozabljeni.

Danes imamo doma zdravo dvoletno princesko, ki se ji ekstremna nedonošenost pozna le še na nizki teži in višini, drugo je pa že vse nadoknadila.

Vem, da te zanima ogromno stvari glede razvoja, pa celotnega dogajanja na intenzivni. Meni je takrat najbolj pomagal pogovor z mamico, ki je že imela doma 24 tedensko lepotičko. Če želiš, se mi lahko javiš tudi na ZS. Z veseljem ti bom poskušala "pomagati". Največ za svojo pikico pa boš v tem trenutku naredila z optimizmom, verjemi v njeno moč in borbenost, ti mali pikci so res sposobni neverjetnih stvari. Kako se lahko pol kilski drobižki tako borijo za življenje, od kje jemljejo neverjetno moč tudi takrat, ko starši zraven jokamo od obupanosti, ko jim ne moremo z ničemer pomagati - to je zame še danes velika skrivnost. Moji Lei sem vsak dan posebej hvaležna, da se je takrat odločila boriti in ne obupati. Zato pa imamo zdaj doma malo razvajenko.

Želim ti veliko potrpljenja in same dobre novice o Alini.



(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Pikica Alina
26.4.2007 21:52:46   
biba 78
Zelo sem vesela za Leo. Midva s fantom sma zelo optimistična in se nekako ne vdama, včeraj pa je bil en zaplet, so jo 45 min oživljali, zdaj pa sma čisto iz sebe. Vem da bo še veliko stresov in bo potrebno veliko poterpljenja, ampak na momente se sesujem, ker me je res strah za njo. Dobro je delit te občutke z nekom, ki je to doživel, ker me ostali nekako ne razumejo oz ne morejo razumet. Hvala, da si se mi oglasila.

(odgovor članu Janeja)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Pikica Alina
27.4.2007 0:09:40   
blev
Pozdravljena ,tudi mi imamo 24 tedensko borko Saro -533g 30 cm. Na respiratorju je bila65 dni, tri dni je imela še  malo kisika in potem je dihala sama.V bolnici je bila 115dni. Bili sva na intenzivni vMARIBORU.Sedaj imamo  zdravo 4letnico. Živimo okolici  Maribora.Če rabiš pogovor  ali kakšno pomoč piši privat , veliko sreče vaši princeskiuser posted image

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Pikica Alina
29.4.2007 18:23:00   
anajmad
Pozdravljena mami od Aline. Jst sem mojo borko Ulo rodila v 26 tednu in je imela kar nekaj težav z dihanjem,zato te čisto razumem,da ta vsaka stvar sesuje. Jst sem bila še bolj občutljiva,ker je eno leto prej,preden se je Ula rodila,umrl njen bratec Vid po dveh dneh,ker so se mu sesedla pljučka. Bil pa je rojen v 24 tednu nosečnosti.
Samo optimistično glej naprej in vedi,da za tvojo pikico je res poskrbljeno,tako kot je treba. Zavedaj se,da tvoja punčka bo živela,res da bo sigurno imela še kakšne zaplete kdaj,pa kdaj,ampak ti naši borci so močni-res močni za življenje.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Pikica Alina
1.5.2007 20:56:50   
BARBARA R.
Pozdravljena! Tudi naš fantič spada med borce. Sicer se je rodil v 32.tednu in 3/7. Tako, da mu le ni bilo tako težko. A kljub temu se mi je ob vsaki spremembi na slabše trgalo srce.Sedaj smo po mesecu dni (že) doma............ Kako napreduje Alina?
 
Želim ti mnogo optimizma in zaupanja v zdravnike,ter še več energije, da čimlažje vse prebrodiš.
 
          user posted image

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Pikica Alina
2.5.2007 12:11:02   
BAMBINA_
Biba 78, sama ti sicer ne morem pomagati s takšnimi nasveti, ker nimam izkušenj, vendar pa iz vsega srca držim pesti za malo Alino. user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Pikica Alina
2.5.2007 21:13:34   
najci
Pozdravljena pogumna Alina in pogumna starša!

Sem mamica še ene velike borke, čeprav se je rodila veliko prezgodaj in zelo majčkena. Našo Vesno sem na tem forumu že predstavila, pa še tebi na kratko napišem: rojena pri 22t 6/7, težka 500g, velika 29cm. Tri tedne sem čakala, da je njen zdravnik na EINT prvič spregovoril o njej v prihodnjiku - prve tri tedne je bila vse bitka za preživetje, iz ure v uro, iz dneva v nov dan... Na respiratorju je bila 128 dni, torej več kot 4 mesece. Njeno stanje v tem času je bilo velikokrat zelo zelo slabo in skorajda brezupno, toda če je kdo, sva midva ves čas verjela vanjo in ni se predala. Za največ težav je bil poleg izjemne nezrelosti pljuč kriv odprt Botalov vod (verjetno je tako tudi pri vas?), zato je v tem času preživela tudi operacijo zapiranja Botalovega voda, pa čeprav z veliko težavami... Marsikaj je dala skozi, toda nikoli se ni predala. Bila so tudi oživljanja, pa seveda besede zdravnikov, da ne vejo, kaj bo... Še 10 dni, preden so jo prvič in edinič uspešno odklopili od respiratorja, je stanje izgledalo obupno - kar naenkrat je potrebovala kar 100% dodajanja kisika in ogromne pritiske in pričakovali smo, da bomo v bolnici še mesece... Pa se je stanje naenkrat izboljšalo. Na CPAP-u je bila samo nekaj dni, potem pa na brčicah in v roku 1 meseca sva že bile doma. Seveda še z dodajanjem kisika, toda samo še nadaljnje 3 mesece, zdaj pa smo že od začetka marca brez in veselo uživamo na dolgih sprehodih!

Bodita pogumna! Mi smo na EINT preživeli 5 mesecev in vem, da je težko. So trenutki, ko si neizmerno srečen in so trenutki, ko se ti svet podira pred očmi in samo jokaš in jokaš... Najbolj so mi ostale v spominu besede dr.Babnika, Vesninega zdravnika, ki mi je ob pogovoru po dobrem prvem mesecu njenega življenja rekel, da morava biti pogumna zdaj in še naprej... In enako mi je rekel naslednji mesec in še naslednji... In ko sem ga potem po tretjem mesecu ob novi krizi vprašala: A še kar? Kdaj se bo pa to končalo?, mi je samo rekel: Ja, nikoli. Pogumni morate biti vedno!

Nažalost ti danes verjetno nihče ne more točno reči, kdaj bo tvoja punčka sama zadihala.  Meni je bilo lani, ko sva bile v porodnišnici, tako težko razumeti, zakaj mi noben zdravnik ne more povedati kaj konkretnega... Toda vsak otroček je drugačen in nekateri drobceni otročki pač rabijo več časa. Pljučka so organ, ki raste in se razvija celih prvih 8 let življenja, tako da daj svoji punčki čas. Verjemi v njo! Vzpodbujaj jo vsak dan, ko si ob njej pri inkubatorju. To, da je prava borka, ti je že do sedaj v tem najtežjem prvem mesecu življenja pokazala. In borila se bo še naprej, vidva morata pa biti in ostati močna! Ko ji zapoješ pesmico za lahko noč in jo pobožaš, mora tvoja Alina čutiti, da verjameš v njo in da te ni strah... vem pa, kako težko je to...

Če imaš zame še kakšno vprašanje, mi lahko pišeš na privat.
Držim pesti in Vesna pošilja en poljubček pogumni borki.

(odgovor članu BAMBINA_)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Pikica Alina
2.5.2007 23:01:08   
žabica 24
Joj me tako stisne pri srcu, ko prebiram kaj ste vse morale skozi dati - ve in vaši nebogljeni otročki!
Sama imam sicer nedonošenko, vendar rojeno s 32. tedni in na srečo brez večjih težav, sploh dihala je od vsega začetka sama zahvaljujoč deksametazonu.

Biba 78 tvoji deklici želim, da se ji stanje čim prej izboljša in da sama zadiha! Tebi in atiju pa želim res veliko optimizma da prestaneta ta težki čas! Sicer pa so ti mali otročki res pravi borci in mali čudeži, prestanejo več kot si sploh predstavljamo!


(odgovor članu najci)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Pikica Alina
2.5.2007 23:59:56   
Balonchy
Nimam nobenih izkušenj s tem... Le VSO SREČO ZAŽELIM user posted image user posted image user posted image in VELIK OPTIMIZMA!!!user posted image user posted image user posted image user posted image



Srečno, Balonchy


user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Pikica Alina
3.5.2007 0:56:05   
* Mateja *
Vem , ako je, ko trepetaš za življenje svojega otroka. Mi smo bili 2, 5 meseca na intenzivni priklopljeni na aparate, pol pa še en mesec na pediatriji. Nejc je bil rojen v 29. tednu! Najci je zelo lepo in izčrpno napisala, kok stvari potekajo. Prdedvsem ti polgam na srece to, da ne se ustrašit, če gre stanje en korak nazaj, otročki rabijo čas, eni malo več, drugi malo manj!
Lej, nama so rekli po 2 mesecih, da Nejc ne bo preživel. Pol smo ga krstili in se pripravili na najhujše, a nas je presenetil. Pokazal je, da je tapravi borec!!!!! Še danse se bori za svoj prav!!!
Važno je, da otrok čuti, da ti verjameš da mu bo uspelo, bodrit moraš svoje dete, se z njim pogovarjat,... Otrok vse čuti, čeprav ga lahko primeš samo za rokico!!
Ne izgubita upanja, mi držimo pesti, zato mora uspeti!
Sicer smo ti pa vse mamice ex nedonošenčkov na voljo za pogovor!!

(odgovor članu Balonchy)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Pikica Alina
3.5.2007 21:48:25   
biba 78
Lep pozdrav vsem mamicam, ki ste se mi javile. Hvala za lepe besede in želje, še posebaj tebi, Najci, ki si mi zelo lepo predstavila svojo zgodbo in sem zelo vesela za vašo pikico Vesno. Najina Alina je danes stara že 40 dni, teža lepo napreduje, 912 g, vendar se pljučke še kar nočejo in nočejo začet razvijat. Vedno ko se pogovarjam z njenim zdravnikom mi reče, da pjučka niso vredu, jaz pa sem že čisto obupana, ker mi nobeden prav ne pove, kdaj pa bodo vredu in če sloh bodo. Kar naprej se mi pojavlja vprašanje, kaj pa če se ne bodo razvila, kaj sledi temu. Odgovora pa ni. Samo mi govorijo, da bo zelo dolgo na respiratorju in da so lahko zaradi tega dolgotrajne posledice. Mene je pa strah, da mi bodo nekega dne rekli, da za mojo pikico ni pomoči. Iz dneva v dan me je bolj strah za njo. Ko jo pogledam v inkubator padem v jok, poskušam se zbrat in se pogovarjat z njo, pa je v meni ena sama žalost. Najbolj bom vesela, ko mi bo nekdo rekel, da zdaj pa gre na boljše z njenimi plujčkami. Komaj čakam, da sama zadiha, komaj čakam dan, ko mi jo bodo položli v roke in jo bom lahko pocrkljala.

(odgovor članu * Mateja *)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Pikica Alina
4.5.2007 12:15:01   
najci
Draga pogumna mami!
Zdi se mi kot včeraj, ko smo isto preživljami mi, in to je tako zelo težko... Da so pljučka slaba, smo poslušali cele 4 mesece, ampak potem je bilo kar naenkrat boljše. Res, stanje se ni počasi izboljševalo, ampak je bilo ves čas slabo, pa slabše, pa spet slabo, ... in potem pri skoraj 120-ih dneh življenja naenkrat dobro in je zadihala! Vem, kako težko je, ker ne veš, kaj te čaka jutri in kdaj se bo vse to končala... Toda ohrani upanje! Verjemi v svojo veliko borko, ki zdaj sploh ni več tako majhna! Pa saj bo pravkar prekoračila 1000g, kar je velik uspeh! In s tem, ko raste, verjemi, rastejo in se razvijajo tudi pljučka, pa čeprav se ti zdi, da dnevno ni nobene spremembe. Močnejša kot bo, lažje se bo borila in bližje bo trenutek, ko bo zadihala sama. In verjemi, ta trenutek BO PRIŠEL.  Kdaj bo to, ti zdaj res nihče ne more povedati, toda glavno, da ti verjameš v to!
In ne boj se, Alina bo zadihala. VERJEMI!!!

Ti še kaj več privat napišem...

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Pikica Alina
4.5.2007 17:38:27   
anajmad
Ma glej,ko sva bile z Ulo na EINT,je bil naš cimer David. O njem je bilo tudi dosti napisanega in so se zbirala sredstva za pomoč. David je bil velik borec. Rojen je bil v 25 tednu in je imel ogromne težave s pljučki. Imel je tudi operacijo in so mu vzeli eno pljučno krilo. Tolikokrat smo držale pesti me mamice,ki smo bile cimre z njegovo mami pesti,velikokrat smo prejokale v glavnem......sama veš. David in njegova mami sta bila na EINT 6 mesecev. Sedaj je tamali pravi frajer. Res,da ima malo pomoči kisika,ima kanilco,toda živi in živahen je tako kot so vsi otroci.Razumem te,toda vedi da marsikateri otrok preživi. Nekateri malo s pomočji kisika. Toda zavedaj se če je Alina že toliko preživela,bo še mnogo,mnogo let vam delala skrbiuser posted image user posted image user posted image ,saj veš kako mislim.
Jaz pravim,če sem po smrti otročka preživela še eno prezgodnje rojstvo moje pikice in ko sem videla,kakšni umetniki so ti zdravniki(lahko ti potrdi vsaka,ki je imela otroka na EINT),samo kapo dol.
V glavnem držimuser posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image pesti za tvojo Alino in seveda za vso tvojo družino.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Pikica Alina
4.5.2007 23:15:09   
Janeja
Verjamem, da je zelo hudo, ko ti nihče ne more in ne želi dati nobene konkretne napovedi in informacije, sploh pa ne pozitivne. Vedeti moraš, da so zdravniki na EINT zelo realni in ti pač povedo vse, kar je v danem trenutku dejstvo. Upanje pa je stvar nas staršev - in tega moramo nujno imeti. Pa ne le upanje, predvsem moramo VERJETI v borbenost in moč naših pikic. Čeprav izgledajo še tako nebogljeni v svojih "hiškah", priklopljeni na vse cevke so večkrat močnejši od nas.

Kot ti je napisala že najci, tvoja Alina BO ZADIHALA sama! Samo čas ji moraš dati. Naj se sama odloči kdaj bo na ta velik korak pripravljena. Tudi meni je bilo na začetku najhuje, ko sem se iz dneva v dan samo spraševala kdaj bo to, kdaj ono, pa kdaj bo šla domov,... Potem pa sem sama sebe prepričala, da je Lei v tistem danem trenutku tako kot je pač najbolje. Da na EINT zanjo skrbijo najboljše in da ji nihče ne more nuditi takšne pomoči kot oni - še najmanj pa jaz. Vse in največ kar sem lahko zanjo storila je bilo to, da sem ji dala čas. Da sem ji povedala da verjamem v njo in vem, da bo premagala vse ovire, ko bo sama na to pripravljena. Živeli smo iz dneva v dan in se iskreno veselili vsakega uspeha.

Jaz sem Leo prvič dobila v naročje 45 dan - še vedno je bila na respiratorju. Ko sva se kengurujčkali je bila tako mirna. Ves čas je spala, mirno dihala in uživala. Jaz pa sem celo uro jokala - seveda od sreče. In od tega dne dalje sva se cartali skoraj vsak dan. Malo vprašaj zdravnike, kdaj jo boš lahko začela kengurujčkati. Mislim, da je že kar velika in respriator pač ni ovira, da nebi mogli začeti s cartanjem. Boš videla, da boš vse začela gledati čisto drugače, ko boš svojo borko lahko vsak dan stiskala k sebi. Pa čeprav še nekaj časa le na stolu zraven njenega inkubatorja. Sigurno pa bo prišel dan, ko se bosta lahko stiskali doma in to 24 ur na dan. Samo verjemi vanjo!

Drži se, bodi pogumna in predvsem ne izgubi upanja! Alina ti bo tvojo potrpežljivost prej ali slej poplačala, boš videla!

(odgovor članu anajmad)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Pikica Alina
5.5.2007 11:28:52   
biba 78
Jaz že tudi komaj čakam, da mi jo bodo dali v roke in jo bom lahko cartala. Verjetno bom tudi jaz pol celi dan jokala od sreče, ker se mi zdi, da zdaj še sploh nimam nekega pravega občutka, da sem že mamica in mi je hudo zaradi tega. Zato pa za tolažbo kar naprej pospravljam, perem in likam tista njena mala oblačilca. Tak so lubana. Ne vem pa, kako je s kengorujčanjem v MB. Še nisem zasledila, da bi katera mamica kengorujčkala otročička. Moja cimra v bolnici je rodila v 26 t dečka, 1068g sicer ni bil dolgo na respiratorju, že sam diha in že ima 1500g, tako da je že v topli postelji, ampak ga mamica ne kengorujčka, ampak ga samo drži v naročju. Ker če se ne motim, je kengorujčanje to, da ti otroka golega položijo na tvoja gola prsa. Njen fantek pa je oblečen in ga carlja. Tako da se bom jaz malo pozanimala, kako je to pri nas, ker vem, da je kengorujčkanje priporočljivo. Upam, da jo bom dobila na prsi.

Vsem mamicam lep dan.

(odgovor članu Janeja)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Pikica Alina
5.5.2007 14:25:16   
Janeja
Ja res, kengurujčkanje je izredno priporočljivo in zelo pozitivno vpliva na otroka in na mamico (ali atija, ki otročka prav tako lahko kengurujčka). V Ljubljani na EINT zelo vzpodbujajo kengurujčkanje! Je pa to primerno za majčkene pikice. Ko so enkrat že "večji" (čez 1 kg teže) jim že ne paše več in potem se res lahko samo še oblečeni cartajo. Ampak to ni isto. Daleč najbolj pomemben je res čim prejšnji stik otroka in mamice in kengurujčkanje je pri nedonošenčkih idealno.
Kar pozanimaj se, me prav čudi, da se to v MB ne bi izvajalo. user posted image


(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Pikica Alina
5.5.2007 17:20:59   
blev
Pozdrav ,tudi jaz sem mojo pikico cartala-oz. kengurujčkala ,ko je imela  730g. Bili sva pa tudi v Mariboru.lep pozdravček

(odgovor članu Janeja)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Pikica Alina
5.5.2007 17:29:04   
Felicity
Biba78 - Srečno in pogumno naprej. Želim vam vse dobro!!!user posted image user posted image user posted image



(odgovor članu blev)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Pikica Alina
5.5.2007 21:09:38   
* Mateja *
Midva z Nejcem se nisva nikoli kengurujčkala, niti nisem videla nobene druge mamice takrat ko je bil na intenzivni v Kliničnem. Res je pa bil že ob rostvu težak 1360 g. Sem ga pa dobila prvič v roke po enem mesecu , tam nekje!

(odgovor članu Felicity)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Pikica Alina
7.5.2007 10:50:32   
nina64
biba 78 lepo pozdravljena. Tudi mi imamo fantka Tima rojenega v 26t, res je imel težo 990 gr in dolg je bil 36 cm. Ampak to ni tako pomembno, bolj pomembna so pjučka. Tud naš Tim je bil na začetku zelo bogi, že prvi dan zvečer so ga oživljali. Bil je tudi na respiratorju in zelo dolgo na podpori za dihanje CPAP. Kadarkoli sem vprašala kdaj bo začel samostojno dihat mi niso znali prav odgovorit, ker se to pač razlikuje od otročka do otročka. Rekli so mi da najpozneje do 35 t. gestacijske dobe se pljučka ponavadi dovolj razvijejo, da začnejo samostojno dihat. Mi je pa enkrat v dežurstvu en dr. rekel naj počakam, da bo imel 1500 gr. in da bo takrat dovolj zrel in močan, da bo sam dihal. Res se je tako zgodilo, zato daj čas svoji pikici Alini. Vem da je hudo ker ti pač v tem trenutko ne zna nihče prav povedat kako se bodo plučka razvijala. Vsak otroček je edinstven in nekateri pač rabijo malo več časa kot drugi. 
Tudi mi smo iz MB in sem lahko kengurujčkala Tima, vendar šele takrat ko ni bil več na respiratorju ampak samo na CPAP podpori. Zaupaj dr., ker so vsi po vrsti vredni tega.
Mogoče sem vse skupaj zmedeno napisala, ampak danes ima naš Tim svoj prvi rojstni dan in me malo spomini dohitevajo.
Danes je pravi mali sonček in mu prav nič ne majnka. Zaostaja sicer v razvoju za ostalimi enoletniki, ampak saj je korigirano star šele 9 mes. in ima še čas da jih dohiti.
Zato biba drži se in upaj na najbojše, boš videla čas je tisti ki bo prinesel vse kar Alini še majnka.
Držim pesti za malo Alino in javi nam kako kaj napredujeta, mislim na vaju-na vas vse tri user posted image user posted image

_____________________________

Namesto avgusta, je naš sonček Tim pokukal na svet že 7.maja.

(odgovor članu * Mateja *)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Pikica Alina
7.5.2007 14:45:50   
biba 78
test

(odgovor članu nina64)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Pikica Alina
7.5.2007 14:50:52   
cmokec
Vse dobro mali pikici Alini. user posted image user posted image user posted image

Mislim na vas. Verjamem, da je vaša zgodbica le uvod v prelepo življenje.


_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

(odgovor članu biba 78)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2 3 4 5   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Bolečine v ušesih: Naravna pomoč
Preverite naravne pomočnike pri bolečinah v ušesih, s pomočjo katerih se boste morda uspeli izogniti antibiotični terapi...
Vzroki za težave z laktacijo
Za spodbujanje laktacije so bolj kot farmakološka sredstva pomembni pogosto pristavljanje na dojki, sproščen odnos do do...




Spontani splav
Michonne RR

Ali ste kdaj doživele spontani splav?