Nati, to je vse res, samo če je tako, potem nimaš super tašče. Samo to hočem povedat, da ni vedno tašča žrtev.

Bom vprašala vas starejše, če so vam kdaj pripovedovali vaši starši, da so oni morali LASTNE STARŠE ONIKATI, ne vikati??? Jih poznam še par takih, ki onikajo svoje starše, pa ne da bi bili starinski.
Ja, starejši so naši modreci, eni pač to razumejo, eni pa nočejo.

Ja to, da gre vnuk k njej.

Saj do sedaj ni bilo takih konfliktov. So bili manjši, takšnih pa ni bilo. Pa tudi če bo mali zdaj hotel iti tja, ga bom pustila.

Kakorkoli, sam da ga ne bo kaj hujskala, tak kot nekatere rade počnejo.

Oh, a veš, da hujskanje proti mami pa ne pali. Preizkušeno na moji koži. Kolikor je moja stara mama čez mojo mamo prečvekala, ma meni je šlo skozi eno uho not, skozi drugo pa ven.

Moja VD tašča je super do mene in do otrok, ampak je tak karakter, da nimam nobene želje, da bi visela pri njej. Nima svojega jaza, niti svojega mnenja in take težko spoštujem. Sva pa prijazni ena do druge, kolikor se sploh vidiva.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

eto, jaz imam krasno taščo. zlata je, res. vedno pripravljena pomagat, naredi vse kar je potrebno, nikoli nič n pozabi, prijazna...

ima pa moj mož zato krasen primerek zmaja za taščo.  in je bilo tako tudi pred otroki. no zdaj se malo zadrži, prej je bila še hujša. ni bistvo v sorodstvenem odnosu, bistvo je v ljudeh in njihovi vzgoji, karakterju...

< Sporočilo je popravil piščanc -- 2.9.2007 22:35:49 >

_____________________________

iz malega zraste veliko

Moja bodoča tašča je fulllll vredu

Jaz nimam proti svoji nič .

Še so krasne mame in tašče . Izumrtja ne bo .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Nasplošno težimo k temu, da ko imamo probleme, se moramo nekomu izpovedati. Relacija tašča - snaha pa je itak na udaru, tako da je včasih slika taka kot je, negativna namreč. So dobre in manj dobre snahe in isto velja za tašče.
Mojo taščo sem  imela zelorada, jo spoštovala in jo sprejela kot drugačno. Odnosi so se začeli krhati, ko sm rodila. Postala je posesivna, ukazovalna, najbolj pametna, vsiljiva. Diktirala je kdo sme in kdo ne na obiske, seveda ni smel nihče razen nje. Skrimo dojenčka pred celim svetom, razen pred njo. Od jutra do večera je bila pri nas in se obnašala kot, da je mama ona in ne jaz. Neprestano ga je hotela pestovati, čeprav je pri njej samo jokal. Ni ga hotela dati iz rok, če sm ji kaj rekla, me je poslala stran in odšla v drug prostor. Sina je tiščala k sebi prav na bolesten način.
Prišlo je celo tako daleč, da je predlagala, da se preseli k nam, da bo ona lahko več z vnukom. Misleč, da imamo lep odnos, da se da med odraslimi vse podebatirat, sm ji na lep način povedala, da tega ne želim, da cenim njeno pomoč, ampak ne želim, da se preseli k nam. Seveda je bil ogenj v strehi. Pa mi je rekla, veš draga moja, vi moderne mamice ne veste nič, bom jaz za vse poskrbela, pa bo ok. Seveda, nobena nova mamica ne ve veliko, je pa zato tukaj instinkt, ki ga imamo mamice, reče se mu materinski čut.
Zaključla je, da  imamo vse moderne mamice pop. depresijo, da nobena noče pomoči, da sem zrela za psihjatra itd. ...
Nato je prešla na telefon, ki je neprestano zvonil, kdaj se je tamali pokakal, kdaj je podru kupček, kdaj si ga podojila, skratka stalno je hotela reportažo.
Stanje se je samo še stopnjevalo, dokler nisem ugotovila, da mojemu možu laže o meni in me prikazuje v slabi luči. Vse kar je bilo s sinom narobe, al je zbolel, al ni spal, al je bil siten, sem bila kriva jaz, ona bi to bolje znala. Njen sin je shodil pri osmih m., na kahlico je šel pri šestih.......
Jezna sem bila nase, ker sm ji nasedla in ji pustila tako blizu. Sedaj se je izogibam, če se le da. Stikov z vnučkom ji ne omejujem, ker vem da ga ima rada in obratno, z mano pa je zaključla.

moja zgodba,

Še malo o moji tašči.

Jaz nimam problema, da bi se tašča vtikovala. Ko se vidmimo, se čisto normalno pogovarjamo. No jaz bolj poslušam. Ko sem rodila, sem poslušala pol ure, kako se je ona namatrala. Ko sem bila na operaciji sem poslušala, kako je bila ona boga, ko je bla operirana ...

Kuha itak samo ona dobro. V nobeni gostilni ne znajo skuhat tako dobro, tako sveže, tako domače kot ona. Ko je njena hči skuhala juho, je ni jedla, ker ona ne kuha tako. Zlila jo je v umivalnik. Pred svojo hčerko. Mene ne kritizira kako kuham, ker je ne povabim na kosilo. Pač nimam moči, za takšne scene. Raje ji ne kuham, me vsaj kritizira ne, razen tega, da jih nikoli ne povabimo domov na kosilo.

Spoštujem jo, ker je mama mojega moža. In to je to. Medtem, ko bi tast bi naredil vse za svoje otroke. Včasih jih pokliče tudi večkrat na dan. Mama jih ne pokliče nikoli. Potem pa dela scene tastu, da otroci kličejo samo njega in nje nikoli. Le zakaj? Le kdo bi vedel ? Tast kar naprej kupuje majhna darilca za svoje vnuke, ker ve, da jih razveseli. Z njimi se resnično rad igra. Tašča tega ne počne, ker imajo itak dosti igrač in čisto preveč pozornosti. Potem joče, ker imajo vnuki rajši dedija, kot njo.

V najinega otroka se res nič ne vtikuje. Še nikoli mu ni obrisala ust, še nikoli mu ni dala v usta žličke hrane, še nikoli mu ni zamenjala plenice. Zelo rada pa drugim pove, da kar ne more žioveti brez njega. Ko smo šli na dopust je pred ljudmi jokala, da ne ve kako bo preživela dva tedna brez tega sončka. Ko smo prišli domov, ga ni v dveh tednih niti enkrat obiskala, ko je otrok ležal doma z vročino ...

Včasih mi je žal, da z otrokom nimata kontakta ... po drugi strani pa je to verjetno cena za to, da se ne vtikuje.
Kdo bi vedel, kaj je boljše?????????????????

čez mojo taščo tui jaz nimam nič za rečt.  Je čist ok. Sem zelo zadovoljna z njo!

_____________________________

Življenje je lepo....

moja zgodba je zelo podobna tvoji. tudi moja tašča se je spremenila po prihodu njenega vnuka.  No, res pa je da ni predlagala selitve k nam, saj itaq živimo v isti hiši. Jaz imam že enega sina iz prejšnje zveze in ko je enkrat spet pametovala, kdaj bo šel on v vrtec, pa kako ga bo ona lepo oblekla za vrtec, pa da ga bo pred tem tudi umila ipd...sem ji samo lepo rekla, da imam že 10 letnega sina in vem kako se stvari streže, pa naj ne bo jezna, če bom stvari naredila tako, kot mislim da je prav.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Moja tašča je zadnjih 9 let (kolikor jo poznam) čisto ok in se kar dobro štekava. Se pa bojim, da se bo to sedaj z prihodom vnuka drastično spremenilo in mislim da ne bo to po moji krivdi ampak po njeni, ker naenkrat veliko preveč pametuje in si ga lasti še preden se je rodil .

jaz imam 2 tašči in se z obema dobro razumem

Tudi jaz imam super taščo. Nas vse ima rada, mene je sprejela takoj (že po 3 mesecih, ko sva bila z mojim sedanjim možem skupaj, je bilo pod jelko darilo tudi zame ), vnuke ima blazno rada in lepo skrbi za njih. Po porodu mi je zelo pomagala pri vsem - kuhanju, likanju ipd. (živimo v isti hiši), vedno vpraša, če skuha še za nas ... Skratka, tako kot za svojo mamo rečem, da če bi si jo izbirala, ne bi mogla izbrati boljše, lahko mirne duše napišem nekaj podobnega tudi za taščo.
Če se pa hoče kdaj v kaj vtakniti , jo pa z možem hitro prizemljiva. Pa to ne pomeni, da ne upoštevam nobenega njenega nasveta. Če se mi zdi, da je na mestu, ga, če ne, ga preslišim. Pa gre !!!