Če nimaš moževe podpore si najebala.

Popolnoma te razumem anonimna, ker te težave niso majhne.
Najlažje bi bilo seveda iti na svoje, vendar bi morala biti seveda pobudnika za selitev oba partnerja in ne samo nežnejši del. Naši dedci (vsaj moj) sprevidijo težo problema komaj tedaj ko je že skoraj prepozno( ko dobiš od živciranja že čir na želodcu & naznaniš svoj in  odhod). Midva se to soboto končno seliva v mansardo z svojim vhodom na drugi strani hiše, tako da obisk v copatah ne bo mogoč. 
Mislim da bosta z   morala opraviti dolg pogovor v smeri vajinih prioritet glede srečne družine.
                                                                                         


_____________________________

Vse dobro,
* a b i *

Meni se pa zdi logično, da če ostaneš doma, da plačuješ 'najemnino', pač v drugi obliki kot na svojem - s košnjo trave in manj zasebnosti. Jaz si nikoli nisem predstavljala, da bi živela s starejšimi - v otroštvu je z nami živela babica in je moja mami imela ogromno problemov vse do njene smrti. Zdaj je čist drugače doma. Tako da meni sploh ni prišlo v poštev življenje ne z mojimi starši, ne z moževimi. Če bi mi moj na začetku sploh omenjal kaj takega, bi šla narazen, pa ne glede na to kakšni bi starši bili. Na srečo ni. Oba sva se vrgla na študij in po diplomi pet let šparala plače, sedaj pa končujeva gradnjo hiša, brez kreditov... Je kar težko, nisem glih imela za torbice in čevlje z znamko, kljub solidni plači (čeprav sva vseeno precej potovala v teh letih), ampak sem vedela za kaj šparam in je sedaj super. Se pa absolutno strinjam z vsemi zgoraj, ki menijo, da bi moral biti naslov teme 'na žalost spet moj MOŽ' - če mu ti omenjaš, da te to tako zelo moti, da bi se ločila, pa da se večkrat o tem kregata, mislim, da te ne jemlje resno

Ne vem no, ampak meni se zdi popolnoma normalno da pomaga svojim staršem, sploh če živite na istem dvorišču. Saj je okolica tudi za vajino družino urejena. Če te to da pomaga tako zelo moti in imaš občutek da zaradi tega zanemarja svojo družino, pa bodita z hčerkico ob njem in skupaj naredite to kar je pač treba, sem ziher da se da 3 letnika vključit v skoraj vsako opravilo v in okoli hiše.
Kot drugo če sta par že 14 let, potem si verjetno vedela v kaj se spuščaš, saj če sta z vsemi skregana se pomoje nista skregala z vsemi v zadnijh nekaj letih a ne?
Kar se pa tiče vtikovanja v vzgojo, ja tu bosta pa morala zaropotat in jasno dat vedet do kot pustita stare starše v vzgoji in preko česa absolutno ne smejo.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

jaz pa mislim, da je glavni problem v tem, da pač ne preneseš tasta in tašče - in si zato nervozna vsakič, ko ju vidiš, na dvorišču... in te zato moti, ko je tvoj z njima, ker si ne predstavljam, da je s košnjo dvorišča toliko dela, da bi zaradi tega zanemarjal družino, tako da bi ti verjetno rada, da ju on ignorira, prizadene... V glavnem čist normalen odziv na to, ko ti gre kdo na jetra in potem to začneš prenašat na partnerja, ker ga pač kriviš, da te je spravil v takšno situacijo... Staršem pač vsi več oprostimo kot tastu in tašči, in jih imamo za najboljše, tudi če morda niso. Glede vzgoje otrok je pa tudi odvisno, kako se vtikujeta - midva načrtujeva otroke in mi moja mami daje kake nasvete, ker mislim, da je naju s sestro super vzgojila in jo rada poslušam, moj pa tudi... sicer pa ne živimo skupaj in je verjetno drugače

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Po moje je to vsa umetnost, ko je napisala Nalin, da vsako besedo in dejanje ne vzamemo za vtikovanje, ampak moramo sprejet to kot neko drugačnost oz. drugačno mišljenje, dajanje nasvetov,...

Moja T&T sta tudi podobna BOGOVA, zanju so vsi ljudje slabi.
Vem kako se počutiš . Se pa strinjam s predhodniki, da je to vajin problem, med tabo in partnerjem, vidva si postavljata meje okrog tega.

Morda pa bi se tvoja T&T spoprijateljila z mojimi T&T, dam naslov !?