IZVIRNO SPOROČILO: sonček33
ojla punce!
Dober dan. pri nas je že sonček.
Se* - hvala za vprašanje. Dobro sem. Komaj čakam jutri in najin pregled pri G. Upam, na dober dogovor.
Sicer pa se strinjam z vama s teejoo glede klareprodaje, čeprav se mi zdi, da smo samo dobile kost za glodat. In jaz je ne bom več, ker mi je že včeraj pokvarilo dan.
Preživite lep dan.
Bom mislila nate in držala pesti, da se fajn dogovorite
Jaz sem pa danes popolnoma na tleh ... ves čas le

in

. Sem bila v trgovini in na sredi trgovine so mi le začele tečt solzice. Občutek imam da sem tokrat res tresnila na dno. Emocionalno mislim. Kot da nimam več moči niti za dihanje, niti za površen nasmešek ne. Vse se le vrti okoli mene, svet gre naprej - jaz pa stagniram na neki stalni točki. Okoli mene bušiji, otroški smeh in jok, jesenska obarvanost listja, veselje - jaz pa le stojim sredi vrveža, pestujem čedalje bolj skelečo bolečino in preprosto obstajam. In občutek - da je bolečina edina stvar, ki jo bom še nekaj časa lahko pestovala... Beda ...
Prsi me ne bolijo več tako močno kot so me, začenjajo se bolečine, ki nakazujejo prihod

... In tema... Najraje bi se zaprla med štiri stene, izjokala bolečino in ... ne vem, če jo izjočem, bo mogoče svet spet moj...
Moj me samo nemočno gleda - objem je vse kar mi lahko ponudi, čutim njegovo bolečino, a ne morem. Ne morem več tako. Nekaj se mora spremeniti - ali pride

in za nekaj časa dvignem roke nad vsem tem, in se zaposlim s čim drugim... ali pa zberem od nekje moči ter se borim za

. Vsekakor, vem - čutim, da sta obe poti težki, jaz pa ne najdem več energije ...
Zmedeno pišem danes, vem. Se opravičujem, vendar sem mogla to izpisat nekam, nekam, kjer vem, da me razumejo...
Topel

za vse borke...