Sploh še nisem šla od doma.

Pri 23, ko sem se poročila. 

_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

O hudo, kako je pa to izgledal?

Pri nas smo situacijo obrnili - odselili so se starši. Pred slabimi tremi leti pa se je k meni preselil moj dragi.

_____________________________

Življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki ti vzamejo dih.

to pa skor tezko, ker ce ne drug, tamal skoz leta gor pa dol :)

js mam sina pa sva še vedno doma pri mojih,sama skrbim za vse..  luštn nama je..

lp

Pri 29-ih.  

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Pri 23 s takratnim fantom v najemniško sanovanje, v dveh letih je že fant postal moj mož in je tudi dokončal hišo, v kateri živimo sedaj že 3 leta

pri 19.

_____________________________

...18.12.2007 sva postala presrečna starša najinemu čupavemu Klemnu..

Pri 14 sem šla v dijaški dom. In od takrat finančno skrbim sama zase. Skozi SŠ sem imela štipendijo vsak dinar in tolar sem šparala in kdaj kaj zaslužila. Oblačila sem se sama, dom sem večinoma sama plačevala, prav tako sama sem si plačala izpit za avto.

Pri 18 sem šla v študenta in od prvega dne skrbela sama zase. Starši so nama s sestro plačevali samo študenta (cca od 4-8.000sit mesečnp) za ostalo sva poskrbele same z delom prek študenta.

Nekje v 3. letniku sva s z bivšim preselila skupaj (v študentu) in od takrat sva bla pač svoja familija.

Sama sva kupila stanovanje tam nekje okrog 29. leta, s tem da starši niso prispevali niti tolarja (no moj oče je položil ploščice, njegov pa scufal dol tapete).

Če prav pomislim sem priti mač samostojna in finančno neodvisna od 14 leta. Cirka nekje skoraj 20 let.

pri 24, ko sva se poročila

Pri 16-ih. Sicer ne na svoje (v najem), ampak vseeno - odšla sem. In se nikoli več vrnila.

pri 21.letih sem šla od doma in sva šla z mojim za cca. 2 leti v najem in nato kupila svoje prvo stanovanje  

zaradi najemov in nakupov stanovanj sem/sva/smo se selila/i 8-krat v 14.letih    in še ena selitev me čaka čez 2. meseca  

A ste končno kupili tisto parcelo?

Parcelo? A hiso jim postavijo pa v dveh mesecih?

Očitno je bila hiša že gor, a ne?

Ne vem. Zato pa vprasam.  Ker si pac omenila samo parcelo, brez hise.

Zares sem šla pri 19-tih (vmes  od 15. leta dlaje večkrat za par mesecev) , 800 km daleč, sama. Nato sem po 1 letu pod silo razmer prišla nazaj in ostala doma še par mesecev in nato pri še ne 21-tih odšla od doma za zmeraj. Preden sva zaživela skupaj s sedanjim možem, sem sama živela 8 let in ni mi žal. 

Čisto na svoje pri 30, pred tem sva pa že precej let živela v naši hiši in od tega 5 let štimala prizidek.

No, tako kot ste nekatere že napisale - jaz sem šla od doma tudi pri 19, v najemniško stanovanje kot študentka, vse stroške sem si plačevala s štipendijo, domov pa hodila za vikende. Tu in tam sem dobila kak denar od staršev, ampak ne kaj veliko... Vmes sem bila eno leto v tujini in takrat imela več pomoči staršev. Z mojim sedaj že 4 leta bivava pri nas doma, od mojega 23. leta, ker so nižji stroški - plačujeva skoraj nič stroškov, le hrano - starša nič nočeta, ker se misliva do pomladi preselit v svojo hišo in se trudiva to izvest brez kreditov in njune finančne pomoči, tako da bivanje doma jemljeva kot drugo obliko finančne pomoči...

Tudi jaz sem ena tistih, ki so relativno mlade odšle na svoje, stara sem bila namreč 19 let.

Pri 19. sva se skupaj s sedaj hvala bogu že dolgo bivšim fantom preselila skupaj/ ne k enim ne k drugim staršem .
Potem sem do pred petimi leti živela malo tu malo tam /večinoma sama, še enkrat še z drugim bivšim fantom  /ja no, sem pač vedno upala .

Zdaj živiva z možem v SVOJI hiški, ki je sicer majhna, je pa najina in je hiška.
Sva pa skupaj 5 let, imava kredite, položnice in vse kar paše zraven .

Pri 20 so se moji odselili v hišo meni pa prepustili stanovanje. Mela sem srečo, saj sem ravno pred tem  hotela odseliti ker se z mami nisva mogli več prenašat, pa me je pomirila naj ostanem še kak mesec da potem pa ona gre. Najprej mi ni bilo nič jasno, ko pa mi je razložila situacijo sem se s tem strinjala. Stanovanje ni še moje, ampak ona vneto poudarja da bo NEKOČ moje. Sama pa bi rada vedela ja ali ne, da vem ali lahko v miru obnavljam stanovanje ali pa šparam za svojega (včasih vneto poudarja da je njeno, drugič da je moje, brat mi naprej meče da je pol njegovega...)...Zgodba še ni končana...

_____________________________

*Kdor upa-vztraja-kdor vztraja - ZMAGUJE!
**Poražen si šele takrat, ko se sam predaš.
***Zmagajo tisti, ki verjamejo, da to zmorejo.

poročila sem se pri 23-ih, vendar sem ostala pod domačo streho....se je mož priženil.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))