Tretje leto gre že naokoli odkar je del mene umrl. Navidez živim povsem normalno družinsko življenje, a duša vsak dan joče. Pred 3 leti sem naredila nekaj kar bom vedno obžalovala in če bi mogla bi zavrtela čas nazaj, pa ne gre. Kljub zanesljivi zaščiti sem zanosila. Oba z možem sva bila šokirana, saj sva se z dvema otrokoma in eno slabo, nestabilno službo komaj prebijala skozi mesec. Sama sem še študirala. Dnevi težkih odločitev so bili pred mano, v možu pa opore nisem našla, enostavno je odpovedal. Še danes sem jezna nanj, da mi v tistih trenutkih odločitve ni ponudil opore, da se enostavno ni bil pripravljen pogovarjati in iskati rešitev. Edino kar je predlagal je bil splav. Spominjam se vsake ure tistega dne, vsake minute, vseh obrazov in besed, ko so mi ga iztrgali iz mene. Ne morem opisati bolečine, ki jo nosim. Jezna sem nase, da se nisem bila sposobna in prisebna postaviti zanj, jezna na ekonomski položaj v katerem sem se znašla takrat, jezna na državo, ki ne podpira družin, ki se znajdejo v takem položaju. Nikoli nisem z nikomer govorila o tem, a breme krivde je vsak dan večje in če bom s tem komu pomagala pri odločitvi, sem naredila največ. Sebi ne morem več, lahko rečem le OPROSTI MI, OTROČIČEK MOJ.

_____________________________

pa en  zate. upam da bo čas pozdravil rane!

Verjamem, da je hudo.
A preboleti bo treba, že zaradi ostalih okrog tebe,
Čas pa celi rane in tudi tvojo bo zacelil. Verjemi!

       

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

joj, kar na jok mi gre. še posebej ob zadnjem stavku.

pogovori se z možem, mogoče tudi on tako na skrivaj trpi, pa ti noče povedati. če pa ne, je pa skrajni čas, da izve za tvoje trpljenje.

ker to je trpljenje. veliko. pa ne bit huda nanj, nihče ne ve kakšno trpljenje je to, dokler ga ne izkusi.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Meni tudi gre na jok. Vem, kako je, če izgubiš majceno bitjece, ki je komaj začelo biti tvoje. Jaz nisem delala splava namerno, ampak je plodu nehal biti srček v 10t. Najhujši dan mojega življenje je bil dan, ko so ga dali ven. Še danes me boli, ko pride tisti dan. Čeprav imam tudi sama hčerkico, ki mi pomeni vse. Tako da te razumem.  Ne vem, kaj naj ti drugega rečem kot to, da naj te tvoja dva otročka vsak dan sproti osrečujeta, tole pa poskusi prebolet.

 vem kaj preživljaš, ker imam podobno izkušnjo za sabo....le da je tega že 8 let

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)