Skupaj sva že kar nekaj časa in imava čudovito hčerko. Ampak zadnje par mesecev sem v neki totalno čudni fazi, niham v dveh skrajnostih - želim se z njim poročiti po drugi strani pa bi ga najraje zapustila. Noro ga ljubim, a po drugi strani me spravlja ob živce. In to vse pogosteje...Prav sita sem ga. Naveličana do konca. Ko sva se o tem pogovarjala mi je rekel ravnodušno: "kakor hočeš, sama se odloči" Kot da mu je vseeno. Da je vse itak na meni...Vem, da tudi sama nisem popolna...Občutek imam, da ga bom resnično zapustila, če se kmalu ne poročim z njim...Pa kaj mi je?!

Nč jasnu, kako lahko nekoga ljubiš, zravn pa ti gre na živce in si ga strašno naveličana. In to si šele zdej pogruntala al kako. Ne razumem sori


_____________________________

Love is in di er.

Jaz mislim, da imaš preveč časa za razmišljat!

Me spominjaš na eno mojo kolegico! Mogoče si celo ona .
Po moje je problem pri tebi samo, da se ne znaš postaviti zase in sama sprejemati odločitev. A te bega to, da je njemu vseeno - seveda s tem te drži v šahu, ker ve, da ne boš šla... pa če se bo s tabo poročil al pa ne. Poskusi najti prave razloge, kaj te vleče k njemu - po moje to ne more bit samo zaljubljenost in ljubezen, ker če se pogovarjaš o odhodu, ga že ne ljubiš tako zelo....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Če misliš da bi poroka rešila tvoje težave se motiš.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Poroka ne spremeni nicesar. Ti se raje usedi, globoko zadihaj in premisli vajin odnos, tvoja custva do njega. Imej v glavi da nismo popolni, nihce ni popoln, napake je treba sprejemat, o njih govorit in skusat popravljat kolikor je v nasih moceh.
Srecno.

Mislim, da oba pač živita skupaj, iz navade, razvade,  zaradi otroka, iz "koristoljubja"...karkoli pač, samo ljubezni ni več.  Torej ne poroči se. To stane, ločitev pa tudi. Resnično razmislita in to oba, kaj bi rada, kaj si želita in če se še ljubita. Samo ne ostanita zaradi hčerke skupaj, zaradi nje še posebej ne.

Aja, pa drugega otroka si po možnosti ne omislita, ne utrdi veze..če še ne veš.....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Njemu je itak vseeno. Mislim, da to veliko pove. Meni bi srce počilo, če bi mi to rekel.

misliš, da bo poroka spremenila tvoje mnenje? ne bo ravno tako. če ti gre na živce, po poroki ne bo nič drugače. pa, če je njemu vseeno... ne vem. se bosta mogla res pogovort in razčistit, predno stopita v zakon.

_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 

 ljudje zakaj si taka uprašanja ne postavite PREDEN grete delat otroke?

Ne vem, jaz sploh ne vidim logike. Pa otrok te veže za človeka več kot tisoč porok.
Ali vi mladi danes mislite da doklar niste poročeni nič ni za resno?

Upam da si samo v začasno v krizi. Tudi najbolši zakoni jih imajo. In ne obremenjuj partnerja s svojimi občutki. Kaj pa hočeš da ti odgovori? Če bi meni moj rekel da ne ve če hoče biti z mano bi mu tudi jaz odgovorila naj sam odloči. Kaj bi pa drugega?

Mogoče sta padla preveč v rutino, rabiš malo spremembe, ampak ne pričakuj jo od poroke. Razen če z njo misliš pač na organizacijo katera bi ti usmerila misli drugam. Samo ko bi se vse končalo bi se našla spet z istimi problemi.

Kaj pa če bi denar dala za kako potovanje, novi hobi?

Mene so drugače blazno nervirali sodelavci s katerimi sem in ko sem 8h na dan delila delovno mesto. Če so/ko so bili razporejeni stran pa sem z istimi ljudmi veselo sedela za malico.

Bori se za svoj zakon. Ne dovoli si da te mož nervira. Pomisli na njegove dobre strani. Če ga blazno ljubiš kot praviš pa valjda ni tako slab človek? In kakšen je kot oče? Ali bi ti bilo dosti bolše brez njega?

To da nista poročena nič ne pomeni. Otroka imata in veliko obvezo.

Po mojem mnenju naj bi se poročili iz ljubezni in iz želje, da potrdimo vez med dvema s takoimenovanim obredom- poroka, kjer moški javno označi vezo z žensko, ki jo ljubi in pove, da je oddana in njegova. S strani ženske prav tako.
 
Torej če je temu tako, potem se omenjenima osebama nebi smelo porajati vprašanje- Ali naj ga/jo zapustim? To nekako ne paše v isti koš...je kot jabolka in hruške....če se ljubita in si želita to kar sm napisala potem vprašanja o dvomu ni. Če pa ni vse tako kot bi moralo biti...se pa človek lahko marsikaj začne spraševati in obupovati nad zvezo. Mislim, da odločitev, da se bosta poročila preložita vsaj za toliko časa, dokler se ne zjasnita kaj predvsem si želita in kaj pričakujeta- predvsem ti.
 
Srečno!

Če razmišljaš ali se poročiti ali zapustiti je meni odgovor jasen. Zapustiti, ker očitno ni neke energije, ki bi vaju še držala skupaj in nekaj najslabšega je, da bi se poročila samo zato, da bi ostala skupaj. Samo stroške ločitvenega postopka si lahko nakopljeta.

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

Če se osredotočim samo na naslov teme potem seveda zapustiti, drugače pa se strinjam z Žaži

hm, prevec mas cajta za razmisljat traparije...ce bi ga imela zares tako noro rada kot pravis, ne bi niti razmisljala o tem,da bi ga zapustila....tko pac to je....vztrajat zarad otroka je pa spet naslednji nesmisel...