lelaval, tudi jaz ploskam tej anonimni za zadetek v črno

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Hudo je, če se starši z vsemi materialnimi dobrinami skušajo odkupiti za tisto, kar je neprecenljivo - za ljubezen, za pozornost, za čas, ki ga nameniš otroku.

Ne posplošujem in ne mislim, da so zdaj vsi otroci v dragih vozičkih in fensi oblekcah zapostavljeni, a zdi se mi, da je paradoks našega časa ravno v tem, da živimo drug mimo drugega. In da je najbolj pomembna stvar, da ko prideš iz službe otroka pelješ na tisoč in eno aktivnost. Ker si čisto 'out', če greš z otrokom v gozd, na sprehod, če se otrok igra z vrstniki na dvorišču ... OK, so tudi pozitivne stvari raznoraznih aktivnosti. A vse v mejah normale in zdravega razuma. Ker me res moti, da se potem govori o preveliko preobremenjenosti otrok, o obveznostih, ki jim niso kos ... in se vse zvali na šolo. Otroci se morajo razvijati tudi čustveno, ne le intelektualno in mislim, da nihče ne bo prav ponosen na genija, ki bo v resnici 'čustveni invalid'.

Mogoče sem malo zašla s teme, ampak sem pa le povedala svoje mnenje.

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Anonimna, mislim, da preveč posplošujejš. Eni kupujejo drage vozičke in x-število kompletov, bundic...., ker si to lahko privoščijo, eni pa, ker s tem iščejo neko nadomestilo za lastni ego .  Me ne moti, če nekdo, ki ima dovolj denarja to tudi počne, ker je to njegova stvar in njegov denar. Če pa to dela nekdo, ki nima ravno dosti denarja, potem pa se tudi jaz vprašam, kje ima pamet.

Pa saj pri avtomobilih je podobno....mnogokrat imajo drage avtomobile tudi takšni, ki si jih sploh ne morejo privoščiti...In pri teh se prav tako vprašam, kje so pustili svojo pamet. Pa dalje ne bom naštevala....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Zdaj pa ne vem, ali sem jaz slepa, da ne opazim tega kar opisuješ anonimna, ali pa tega v mojem krogu dejansko ni  . OK res da sva z možem kupila za tisti čas (4 leta nazaj)res dober in drag voziček, ampak ne z namenom preseravanja, ampak z namenom, da služi in da bo zdržal za prvim še najmanj enega otroka. Evo, zdaj ga imam v kleti in je v takšnem stanju kot je bil, samo dojenčkov ni več

Cotike? Eh, meni dol visijo vse znamke, kupim tisto kar mi je všeč. OK imam eno kolegico ki kupuje samo v Benettonu in Oliverju, ja pa naj. Jaz se zaradi tega ne počutim , da bi bili zdaj mi oz. moja otroka manj vredni.

ne obremenjuj se z nepomembnimi stvarmi

Pred časom se je na TV vrtela ena zelo luštna reklama. Otroci so se hvalili, kaj imajo njihovi starši. Ta zadnji pa je, ko je potegnil iz torbe malico, rekel, da ga ima njegova mamica rada!
Samo to je pomembno! Da imamo te svoje piškotke radi. Kupujemo vsak po svojih zmožnostih in željah. Ampak ni pomembno, kaj imajo oblečeno, v kakšnem vozičku se vozijo in kateremu prej zrastejo zobki. Pomembno je, da se jim po svojih najboljših močeh posvečamo, da jih poznamo in razumemo, da jim prisluhnemu in poskušamo razumeti.
Ena od predhodnic je lepo napisla, da je hudo hudo narobe, če jim bomo samozavest gradili na imenih znanih znamk. Če se bo to zgodilo, bomo krivci starši, ker jih bomo tako vzgojili. Tudi najina dva nosita kakšno znamko. Ampak za to sploh ne vesta. O tem tudi ne govorimo. Pulover je pulover. Za oblečt, za umazat in za oprat.
Tekmovalnost med starši, o kateri govori Anonimna, je zelo prisotna. Tudi med babicami, tako da pojav ni omejen samo na mlade starše. Mene moti. Iz kroga takšnih staršev sva se umaknila in s tem žal izgubila dolgoletne prijatelje.
Vzamimo si čas za naše otroke, dajmo jim svojo pozornost in brezpogojno ljubezen. To si bodo zapomnili za vse življenje. Ob tem bo vseeno, koliko je stal njihov prvi voziček ali bundica.

Čudno, jaz pa nimam takega kroga prijateljev in znancev.  Ali se pa mogoče s tem sploh ne obremenjujem in zato tega ne opazim...


Ne kompliciraj. Če ti pa družba ne paše, pa jo zamenjaj, kot je že Al bina predlagala.


_____________________________

zdej ne vem,o kaki starosti otrok govorimo,ampak iz izkušenj povem,da so otroci v vrtcu, šoli lahko zeloo kruti....če nimaš iste igrače kot največji frajer v razredu, iste barbike,ipd....ok...zdej so druge igrače...te zeloo hitro postavijo stran od sebe in zafrkavajo.
dve punčki...v prvem razredu..ena iz premožne družine, druga iz revne...Tista iz premožnejše je imela vedno oblačila po zadnji modi, lase do riti...in učiteljice so zjutraj začele: ja,kako imaš pa ti lepo jopico, kdo ti je pa danes kitke spletel?
In ji posvečale bistveno več pozornosti.... Deklica iz revnejše družine je bila oblečena v ponošena oblačila svoje sestrične, sestre,postrižena na kratko kot fantek.
Več pozornosti pri prvi deklici se je poznalo tudi pri ocenah, priljubljenosti v razredu,ipd...
Se zelo  razvija, je samozavestna mala "afna"....druga deklica pa se zapira vase in odklanja družbo, v kolikor je že sami ne izločijo...

Ej,ful se pozna materialnost....

najbolj bolano je pa to,ko gledam otroke od svoje sestrične...pa to je noro...tamaledva sta zaposlena od jutra do večera...najprej šola,potem klavir, pa flavta,pa plavanje, zvečer še ples.....trikrat na teden nemščina, dvakrat na teden angleščina,ipd,ipd....

Ubogi otroci...a starši res forsirajo otroke in na njih uresničujejo svoje želje?

Ja, Ulani, res je. Žal! Zato pa pravim: dajmo se starši kvalitetno posvečati svojim otrokom. Da ne bodo odraščali v to smer, ki jo opisuješ. Ampak takšno učiteljico bi bilo tudi potrebno vprašati po zdravju.
Pri nas v vrtcu so skupine sestavljene zelo mešano, če gledamo socialno strukturo. Od romskih otrok, do otrok brezposelnih staršev, do otrok doktorjev znanosti. In presneto všeč mi je, da je tako. Nikoli pa nisem slišala od vzgojiteljic kakšne neumestne pripombe ali priviligiranja bolje situiranih. Zagotovo ne bi ostala tiho.
To o čemer pišeš, je v bistvu logična posledica tega, o čemer se je odprla tema. Če se starši že pri novorojenčku hvalijo s ceno vozička, potem otrok raste v takšnem okolju, kjer so materialne stvari zelo pomembne. A se ne bi raje pohvalili, koliko časa je bil otrok na zraku? Ne glede na tip vozička.
Mišljenje in vedenje ljudi je praktično nemogoče spreminjati. Lahko se trudimo, da sami ne zapademo v to in da damo svojim otrokom najboljše, kar lahko - zadovoljne in razumevajoče starše, v katerih bodo imeli trdno oporo.

Hvala bogu, da živim v kraju na deželi, kjer mislim, da noben naših otrok ni oblečen ravno v  drage obleke. Pri nas v šoli bi najbrž take lahko preštel na prste ene roke.

Tudi jaz svojih otrok ravno ne oblačim v oblačila raznih in znamk, pa sta kljub temu čista in lepo urejena.

Na te zadeve ne dam veliko, saj otroci vse tako hitro prerastejo. Raje jima že od rojstva naprej nalagam varčevanje. Kar jima bo v življenju bolj koristilo, kot drage obleke.
Raje se posvečamo temu, da se pridno učita, in upam, da ju bom uspela dobro vzgojiti, in bosta tako imela najboljšo popotnico za življenje.

Nisem brala vseh odgovorov, moj odgovor bo pa tak. Vse kar si napisala je res in to se vse bolj odraža po mestih, še bolj po velikih mestih, na podeželju pa je tega zelo malo ali skorajda nič.
Meni se zdi, da starši prav radi malo tudi tekmujejo med sabo, kaj vse bo imel njihov otrok in kako je brihten . .....Vse matrialne dobrine, čeprav jih veliko niti ne potrebujejo, pa si lahko privoščijo samo, če imajo dosti velike dohodke, ali pa si raje malo odtegnejo od raznih priboljškov, samo da so oni in njihov otrok IN.
Zdaj bo verjetno dosti komentarjev na to, v smislu predvsem, zakaj pa otroku ne bi privoščili, saj je itak naš, komu bomo pa dali, če ne njemu...
Otrok ima lahko vseeno dovolj (oblek, hrane, igrač), pa bo srečen, ne bo pa porajtal, kakšno znamko ima na sebi, pa v kakšnem  nobel vozičku se vozi...
Dajmo otroku raje ljubezen in veliko se mu posvečajmo, pa bo odtehtalo vse ostalo, kar je pretiranega.

Ne vem, jaz na tista besedičenja ne dam kaj dosti, pa tudi sama se nimam navade hvalisat s svojimi otroki. Sem vzgojena pač tako, da se je treba le s svojimi dobrimi dejanji pohvalit, če že.
Tako da se sploh ne obremenjujem, če se kakšne mamice hvalisajo tja v tri dni. Pa naj, jaz zaradi tega nimam nič manj, nič več, one pa tudi verjetno ne.
Sama svojima otrokoma rada kupim kaj lepega, rada ju lepo oblečem, tudi pri oblekah imam, tako kot pri sebi, raje, da kupim nekaj kvalitetnega, znamko pač, če hočete, pa je tisto za en čas, kot pa da kupim pet slabih nikakvih cunj. Tega se držim pri sebi in prav tako pri otrokoma.
Ne vem pa, zakaj bi ju zaradi tega imela kaj manj rada, če jima lahko privoščim kakšno igračo več, ki si ju btw vsaj naš big brother na nekakšen način mora zaslužiti (npr. vsaj z obljubljeno pridnostjo prihodnjo uro ). Zakaj naj bi ju imela kaj manj rada, če si lahko privoščim, da jima kupim lep puloverček znamke te pa te, ki mi je všeč? Bi ju imela bolj rada, če bi šla npr. v kitajsko štacuno po pulover za 1€? Tega res ne razumem.
Posvečam se jima moj vsak prosti trenutek, z njima se ukvarjam, ko le lahko, sta moja sončka tako in drugače.
Materialne dobrine in ljubezen pa jaz nikoli nisem dajala v isti koš.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jaz ne živim v tem vašem materialističnem svetu, prijateljice imajo čisto normalne otroke, za svojo  si pa želim samo en naj: da je najbolj srečna

Nimam občutka, da bi bilo okoli mene kaj dosti takih super-truper otrok. Verjetno je odvisno tudi od tega, kje človek živi. Na kmetih otrok, oblečenih v firme, ni prav dosti... Res pa je, da eni bolje, drugi pa slabše grabijo.

Po mojem je veliko odvisno tudi on obnašanja staršev. Če bo starš ves NAJ in IN, bodo verjetno hoteli, da je tudi otrok.

Sicer pa, v kakršnem času in sistemu živimo, ni čudnega, da je tako, kot je.

Hm, moja znanka je tu gor na RR dala objavo, da podarja nosečnioške hlače, ker so ji sam še ene ostale (al je ostale prodala, ne vem več točno). V objavi ej napisala vse točne mere, konf. št., barvo, ceno,... ni da ni in da jih podarja. In nakar ji ena piše na mail in jo vpraša - kakšne znamke pa so hlače??? No, ji tud odpisala ni!