Se podpišem.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Nisem bral prejšnjih postov, zato se opravičujem Marogici. Misliva isto, moj namen pa vsekakor ni bil obračanje tvojih besed.

Meni se zdi, da je čustvena navezanost na starše odvisna tudi od karakterja človeka, nekateri so namreč že sami po sebi toliko samostojni in čustveno neodvisni, da nimajo težav pri distanciranju. Sama sem imela precej težav pri postavitvi meje in nisem prepričana ali sem jo uspela postaviti s trdimi temelji ali ne. Dejstvo je, da odkar ne živim več z njimi mi je pri srcu veliko lažje pa ne zato, ker bi bili starši hudobni ali slabi - enostavno mi niso znali prisluhniti in niso imeli pravilnih pristopov. Veliko časa sem porabila za spoznanje, da ni nujno, da moraš s starši imeti super odnos, to se samo pričakuje.

Ko sem sama pri sebi razčistila, da so v bistvu to bila pričakovanja drugih sem se počutila bolje. Še dan danes mi mati skuša vcepiti občutek krivde, ker jo ne kličem vsaj 3x na dan, da jih ne obiskujem, daje mi nasvete za katere jo nisem vprašala, ker želi biti 'dobra' mati, stalno odkriva toplo vodo, ker jaz sem v njeni glavi še vedno 'otrok' itd. Najbolj mi je smešno, da ko sem bila otrok in sem jih potrebovala - njihovo bližino, spodbudno besedo, nasvet - takrat jih ni bilo od nikoder. Zdaj so se zbudili in bi želeli biti starši, sedaj ko imam 30 let??? Žal je prepozno.

Želim samo povedati, da je odnos s starši lahko zelo krhka ali zelo močna vez, tisti ki imate to srečo, da je močna jo negujte in spoštujte, tisti pa, ki imate krhko vez razmislite ali se jo sploh splača sanirati? Morda se jo v določenih primerih da, v mnogih pa ne.

Anonimna povem ti le, da ko sem se od staršev ločila in zaživela in jim dokazala, da nisem njihov 'privesek' so me začeli malo bolj spoštovati. Svetujem ti, da se od staršev malce distanciras in jim daš vedeti, da si samostojna oseba z lastnim mišljenjem. Na tvojem mestu jaz nebi več očetu rihtala papirje, ker je to še dodatna vez, ki te veže nanj. Naj si najde nekoga po njegovem mnenju bolj 'sposobnega' ti pa tisti čas, ko bi porabila za papirje porabi za svojega moža

MOji starci so isti no še malo hujši. Rečeš preprosto adijos amigos, se vidimo vsako 2 nedeljo če ste doma če vas pa ni pa tud prov. Jest sem se distancirala od njih ker name niso vplivali nič pozitivno ampak samo negativno.
JIh spoštujem ker so moi starši, ampak da bi se jim pa še kdaj u življenju pustila komandirat ali kakorkoli poniževat. AA jok brate odpade.
Moja mat me itak ne prenese, mojega dragega pa še manj. Žalostno ane.

_____________________________

Love is in di er.