Ja ampak takrat se je pametno vprašat zakaj to dela? Al zato k je pač egoist že od nekdaj al zato k se ne počuti dobro doma.

eh karin, poznam take tiče  običajno so fantki, nedorasli svojim novim obveznostim in odgovornostim. jih zna zagrabit kar nekaj časa po rojstvu otročka... lahko je posredi tudi kaj drugega, ne rečem. ampak, kot rečeno, poznam kar nekaj takih "moških", ki sploh niso več fantiči, obnašajo se pa točno tako.

kaj naj zdaj tale mamica išče krivdo pri sebi? kaj sem naredila narobe, da ga odganjam od doma? čisto napačno. če je problem v odnosu, sta odgovorna oba in se morata oba izprašati in odkrito pogovoriti.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja sej maš prou. Sam jst pa ne poznam takih ljudi
Mogoče sm pa prevelik optimist. Včasih me kar strah rata kle gor k kej berem madona.

saj ni bil moj namen te strašit. čeprav priznam, da je v resnici včasih prav gorzno take stvari poznati in o njih brati.

ni pa nujno, da je tako.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Se strinjam

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz mislim da tisti, ki ne znajo cenit svoje družine in časa, preživetega v njej, marsikaj zamujajo.
Dostikrat se tega zavejo šele, ko je prepozno.
Ampak pot nazaj ni lahka.

Itak, da ga ne podpira, kdo bi pa imel takega partnerja, ki bi hodil domov samo jest pa spat pa cote, da mu nekdo opere in zlika. Aja, zvečer ziher želi še seks.

Če ima človek družino, naj se druži z njo, iz besede druženje namreč izhaja beseda družina. Če tega ni, ni družine. Ni stika, ni komunikacije, ni bližine, ljudje se odtujijo. Postanejo nezadovoljni, itak, ker živijo z nekom, ki jih izkorišča. Nimajo pa možnosti, da bi si poiskali pravega/pravo, ker čutijo moralno dolžnost do prvega, čeprav je ta hudoben do njih. Ja, hudoben, izkoriščevalski, na svojo rit gledajoč "partner". Tudi beseda partnerstvo pove, da dva delata nekaj skupaj, da imata interes eno stvar skupaj speljati.

Strinjam pa se z drugim delom. Da ponavadi obvisijo in ne najdejo rešitve za zakonske probleme tiste, ki so revne v duši, ki so odvisne od partnerja, od zveze. Takim se priporoča delo na sebi, osamosvojitev, naučiti se je treba biti zadovoljen sam s sabo, znati zapolniti prosti čas...

Če je anonimna odvisna od odnosa, ne vem, mislim, da se ji je samo zgodila zelo pogosta zgodba, da eden od partnerjev ali oba (80% slovenskih družin je nefunkcionalnih) izhajata iz nezdrave družine in ponavljata vzorce in ne znata zdravo živeti, zdravo komunicirati, en beži v odvisnost, stran od družine, žena pa doma igra mater.

Priporočam ti, da najprej sama pri sebi ugotoviš, če je s tabo kaj narobe in to potem popraviš. Se spremeniš. Potem se bo partner tudi spremenil, če ni nič narobe z njim. Ne bo več bežal od doma v hobi. Če bo, se boš pač ločila, simpl ko pasulj. Še žal ti ne bo za ločitev.

Ko sem imela 10 let, sem pa mende že lahko bila sama malo doma, tako kot moj (takrat) 16 let star brat.
Pa v bistvu sta pohajkovala le tisti čas, ki bi ga oče sicer zabil v gostilni. To pomeni, da je prej šel npr. ob 18h in prišel ob 21h domov. Če sta šla z mami peš en km do mesta, pojedla sladoled in prišla domov, sta pa rabila samo dobro urico.
V bistvu nisem hotla rečt, da naj imajo dedki in babice otroke cel dan, onadva naj pa pohajata. Hotela sem le povedati, kaj naredi volja do tega, da se stanje izboljša. Mama bi lahko takrat popokala kufre in šla... Tako pa je potlačila ves svoj gnev, dvignila glavo in naredila prvi korak do boljšega življenja.

Moški razmišljajo drugače kot ženske in nekateri moški sploh ne znajo živeti v družini - mogoče jim je ostal pa vzorec iz svoje mladosti (v bistvu je treba priznati, da so očetje v generaciji naših staršev po večini - z izjemami seveda - preživeli manj časa z družino, kot danes sodobni očki). In takemu moškemu, ki mu vloga v družini ni čisto jasna, je treba pomagati, marsikdaj popustiti pri svojih načelih in mu povedati, kaj od njega želimo. Pa ja ne bomo pričakovali, da bo tak tip prebiral knjige v stilu Moški so z marsa... in sami ugotovili, kaj delajo narobe, tačas pa bomo mi stokali na forumu, da nas ne porajta...

zadnja anonimna: se bom malo navezala na teorijo, ki jo zagovarja trojči, ker v veliki meri drži. vsak od nas pride v partnerstvo z določenimi izkušnjami iz mladost, vzorci, če hočete. tako npr. prihajam jaz iz družine kjer smo se veliko družili, oče nikdar in nikoli ni zašel, kaj šele zahajal v gostilne ali kamorkoli drugam. je veliko delal in bila zato precej odsoten, vendar je čas, ko je bil doma, bil 100% z nami in z mojo mamo. takrat se mi je celo zdelo, da je preveč doma.  

verjetno tudi zato jaz od svojega partnerja ne pričakujem nič manj. in verjetno tudi zato jaz dajem celo sebe  v družino. simpl ko pasulj, bi spet lahko rekli.

če bi moj mož bežal stran od družine, ga jaz pač ne bi gledala. pa ne rabim brat ne s katerega planeta smo ženske, ne moški, ne kake tretje filozofije. meni je moja filozofija jasna.

razumem pa avtorico posta zakaj tu sprašuje ali je upravičeno jezna ali ne. normalno, da je v precepu, saj ji vsak drugi pravi (in tudi njen mož), da je njegovo obnašanje povsem normalno, naj potrpi, naj si najde družbo... na koncu bo morala sama ugotoviti koliko ji pomeni družina in kakšno družino bi želela imeti, ker je to edino, kar je pomembno. s svojo odočitvijo bo morala sama živeti.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Meni je v oči padlo predvsem tole.

Vse ostalo razumem. Da radi delamo, da imamo radi svoje hobije, da se radi družimo s prijatelji. Da kdaj odpade tudi kakšen vikend na račun tega.

Ne razumem pa, da so to  lahko legitimne potrebe nekoga; potrebe drugega po druženju v družini pa tečnarjenje in gnjavaža. To mi je pa nerazumljivo. V tem primeru bi se mi na usta prikradel celo kanček posmeha.

Kaj pa vem no ? Glede na to, da ujameš z njim večino popoldnevov, se mi zdi da se neopravičeno razburjaš. Pa pusti mu tisti hobi. Še sama si kakšnega najdi, pa bo takoj boljše. Boš videla.



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

kako to misliš,zahteven hobi?kakšn hobi je to,da ne moreš ti z otrokom zraven njega.poglej,ni upravičeno,tako js to rečem.ja moški imamo pravico do svoje svobode kakor tudi ve ženske.če ma res zlo zahteven hobi,pejt ti tacajt s kakšno kolegico na sprehod,na kavico.kar dostiii stvari lohk počneš medtem ko njega ni,ko pa pride pa se greste mal cartat.mislim,da si ti med tistimi,ki ne znajo ceniti tega,kar imate.življenje je zlo kratko,bodi srečna,da si vsaj lahk 5 minut na dan z njim,kot pa nič.

zanimivo... če bi bil moj tak bi že zdavnaj šel... jaz grem na šiht ( popoldanski) ob enajstih in pridem (če mam srečo) s tamalim domov ob osmih zvečer...kadar sem zjutraj grem ob sedmih in pridem ob petih (če mam srečo) - torej od jutra do poznega popoldneva...če se pa še na kakšni kavi ustavim pa pridem ob osmih... in mi ne teži, in jaz ne njemu ker ima tudi on izmensko delo, in tudi on se ustavi na kakšnem piru preden pride... med vikendi pa enkrat en dela, enkrat drug...

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Jaz isto.

Na_go, mogoče boš drugače razmišljala, ko boš imela družino .

Meni tudi ni bil problem, ko sva bila sama, ko je bil službeno dalj časa odsoten, takrat mi je bilo res nekaj normalnega. Ali pa med vikendom, vsak s svojo družbo. Noben problem.

Sedaj pa mi ni.

In jo čisto razumem, da bi pa vikende želela, da preživijo skupaj, ne vsak zase.

Nasveta pa res nimam, mogoče samo to, da se pogovori z njim, kar pa verjento si se že.

In punce, ni zapečkarica in tip človeka, da bi bila odvisna od tipa. Lepo vas prosim no. Potem je boljše, da on niti razmišljati ne bi začel od DRUŽINI. Kaj pa je to eno življenje, da imaš otroka, ženo, službo, v kateri si cele dneve, potem pa še vse vikende odsoten. Meni to tudi ne bi pasalo.

In iz njenega posta sem prebrala (iz prvega), da je velikokrat cele popoldneve v službi, včasih tudi večere.

In potem je ona tečna, ker mu teži, da bi pa vsaj med vikendi bila rada z njim in otrokom?

saj veš, kakor si postilješ, tako boš spal.

večina nas ima takšne delavnike, da nas čez teden, pa še kake vikende ni doma. do večera. nekateri celo tako delajo, da se med tednom sploh ne vidijo. takrat, ko pa smo, pa si zorganiziramo, da smo skupaj. družina.

samostojnosti in svobode ne gre enačiti s konstantnimi izhodi oz odhodi od družine. svoboda je itak "state of mind" in lahko nekdo poseda po kavicah in pirih vse ljube dni, pa ni svoboden. če me razumeš.

tudi midva greva lahko sama kam, ali pa skupaj, ampak največ nama pomeni, da tisto malo časa, kar ga imava porabiva za skupna druženja z otrokom. je pa res, da sva veliko "svobode" (v narekovajih zato, ker to ni) udejanjila v mlajših letih



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

jaz bi pa zelo pohlevno napisala, da tiste, ki še nimate otrok, zelo težko, če ne kar nemogoče, sodite o tem! iz lastnih izkušenj povem, da se mi je z otrokom življenje (pa tudi vrednote) obrnilo za 180 stopinj in da sem prej imela en kup hobijev (pa tek, pa francoščina, pa kofi gor in dol, pa ob sobotah ven, pa šoping s frendicami, pa inštrukcije...) in partnerja resnično v določenih delih dneva NISEM POGREŠALA. in je imel svoje hobije, fitnes, tek, frende, potapljanje in KRASNO sva plula, ker sva bila izpolnjena v svojih "mikrokozmosih" in sva skrbela samo vsak za svoje potrebe, vmes pa seveda polna energije in zadovoljna tudi za potrebe drugega!
potem je pa prišel otrok in kar naenkrat sem ga potrebovala bolj kot prej (partnerja). ker pač otroček zahteva celega človeka, SEDAJ, ne kar enkrat, ko se mi ljubi, se je porebno določenim zadevam, tudi hobijem , odreči. Moški tukaj potegne daljšo, že zaradi čisto materinskih zadev, kot so dojenje, itd.
gre se predvsem za to, da se PARTNERJA oba en malček odpovesta prejšnjemu lagodnemu življenju brez obveznosti (brez obveznosti za eno nebogljeno življenje), ker sta se pač skupaj odločila za ta korak. To je po moje edino pravilno in korektno!
Pa kaj, sem jaz robot, da ne rabim več prostega časa oziroma časa samo zase? A to pripada samo moškim???? To mi je pa zelo mimo, no!
Pa, verjemite, drage brezotročnice, tukaj prijateljice in kofetki in take zadeve (vam trenutno - PA TUDI MENI nekdaj, DA NE BO POMOTE - tako zelo ljubi pobegi in sprostitve), ženska, ki postane mati, pač potrebuje partnerja bolj oz. na drugačen način. že njegova pristonost je včasih dovolj.

Seveda sem ZA TO, da ima moški svoje izhode, svoj šport...a pod pogojem, da pri vsem skupaj ostane še kaj časa ženski zase, predvsem pa sta si nadela vlogo staršev in to je daleč od zanemarljivega!

Pač bosta nekaj let malo "priredila" svoje želje glede hobijev! saj otroka videti odraščati je vendar tudi krasno!

žal naši moški po večini delajo od 7h do.....poznih večernih ur. Mojega zelo razumem, da potrebuje sprostitev, a tudi moja služba ni kar nekaj!

Zmenila sva se, da je pač sružina najpomembnejša (v prostem času, to je času izven službe). vsak dan sporti vidiva, koliko ga je, pa ga nekako razdeliva v obojestransko zadovoljstvo. Top sva pač morala narediti, ker se je najino življenje s prihodom sina spremenilo!

Uf, sem bila dolga. Se opravičujem, pa res nisem hotela žaliti ali razbesneti koga, mislim le, da ljudje brez otrok ne morejo razumeti, kako se življenje spremeni, SAJ TUDI SAMA NISEM!

marsovka, zelo lepo si napisala  straight to the point. mene včasih preveč v filozofiranje zanese

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nism vsega brala. ampak ne men se ne zdi to normalno. ne in to ni zapečkarstvi in ne to ni odvisnost od moža to je družina!!!! nism mela zato otroke da jih bom sama vzgajala ravno tok so njegovi k moji. zakaj pa pol si ona ne omisli hobija pa je cele vikende nau doma nej pa dec pedena mulce. super a ne? al pa kaj pa če bi mela oba hobije pol bo pa otroka rihtal center az socialno delo a kdo? pač si on lahko to prvoš k mu ona to dopupšča jaz mu ne bi. ok sem pa ke kak vikend ok, ne pa vsak  kr neki! js sem pa doma varuška in gospodinja in perica al kva. on pa živi pri meni v hotelu. ja pa ja de! jok brate če smo družina smo skupej v slabem in dobrem in ko delamo delamo vsi ko se zabavamo se pa zabavamo vsi. taskih hobiujev jaz ne podpiram! moj tut teče pa gre zvečer ven za 1 uro tečt 3x na teden. ampak da najprej tamalo spat pol pa gre js dam pa tavelko. lohk bi šu vsak vikend na 2 tekmi pa ne gre, gre sem pa ke na kašno. pa ma sam slabo vest če nas pušča same ne da bi mu js težila. to je pač družinski človek in mu neki pomen familija če pa ni družinski mu pa pač vsak levi frend pa vsak trapast hobi pomen več sam da ni treba doma babe poslušat pa mulcov gledat pa se boh ne daj 5 min ukvarjat s kom drugim k sam s sabo. brezveze.

Speedy, no, če bi moj meni to rekel, ga ne bi dolgo gledala. Nimam nič proti njegovim hobijem, ampak prvi hobi mu moram biti jaz. Pet minut na dan skupaj ni nič, to ni dovolj, da je zveza globoka, da se kaj resnega pogovoriš... jaz pa take pogovore rabim in ostalo, kar jim običajno sledi tudi. In da bi moj pogovor in vse ostalo opravil v petih minutah? Adijo...
Ko pa bova imela otroke, pa bo to še bolj držalo - se mi zdi, da se je pri tej anonimni njen kar odločil za hobi - jaz bi si v njeni situaciji tudi izbrala svoj hobi - samo kje bo pa otrok v tistem času? No, vi bi ji verjetno svetovali, naj otroka s sabo vzame - samo njen bi ga tudi lahko. Mislim, vsi si mislijo, da je normalno, da žena v soboto čisti, mož pa gre v planine - samo z mojim se pa strinjava, da če gre on lovit ribe, grem jaz v tistem času v savno, pospravljali pa bomo, ko bomo vsi doma... Samo na srečo z mojim nimam teh težav, ker je itak ful rad z mano.