Al bina, tokrat se pa moram strinjati s tabo
Z možen sva različne vere in otroka sta krščena v njegovi Cerkvi.
Otroka bosta oba vpisana k verouku in če jima ne bo všeč, ju bova pač izpisala. Otrok, če ne sproba, ne more vedeti, kaj mu je oz. mu ni všeč.
JAz se verouka spominjam kot enega druženja...v glavnem tako kot je al bina povedala.
To, kar sem pa pri krstu obljubila, pa je, da ju bom vzgajala v krščanskem duhu in nisem obljubila (vsaj spomnim se ne, da bi bil verouk obveza).
Čeprav noben otrok ni krščen v moji veri, sta jo deležna oba. V glavnem obe veri sta jima približani. Zame pomeni vera, da verjamem v Boga, Marijo sv. Duha, angele v nekaj, kaj mi je že ogromnokrat pomagalo, da upoštevam 10 božjih zapovedi in ne to, da moram obvezno hoditi k sveti maši ali verouku. Sveto pismo, nikjer ne določa, da tisti, ki ne obiskuje tega, ne more biti veren.
In kadar mi je hudo, ko mislim, da ni izhoda, ko se mi zdi katera stvar nemogoča, se vedno obrnem k molitvi, prošnji, upanju, k svojemu angelčku. In mogoče se komu zdi še tako čudno, so res velikokrat moje prošnje uslišane. če ne pa imam vsaj upanje.
< Sporočilo je popravil Paštetov kruh -- 3.10.2007 15:43:26 >