večji problem kot propaganda je občutek krivde vsake mamice, ki ji to ne uspe oz. ne želi dojiti. in prepričevanje vsakega osebka posebej, zakaj in kako. in ja, boš imela probleme, še posebej v porodnišnici. ker sedaj je takšna direktiva in konec, kot je bila včasih direktiva, da je dojenje slabo in so takoj tiščali adapt. mleko. si predstavljaš kakšne obtožujoče poglede so včasih dobivale mame, ki so hotele dojiti? približno enako kot zdaj tiste, ki ne morejo dojiti.

in ja, dojenje je kar muka, dokler ne steče, zato bravo vsaki mamici, ki ji to uspe. tiste, ki pa to ne morejo pa bravo, da se s tem sprijaznijo in umirijo živce ter uporabijo nadomestek in živijo kvalitetno življenje.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Tiste, ki ste lahko dojile sploh pojma nimate kaj pomeni če ne moreš dojiti in ja tudi sama sem se trudila do onemoglosti, da bi dojila pa nisem imela mleka, kaj vse nisem počela, da bi ga imela, pa ni šlo verjemte.  Hvala bogu je patronažna sestra rekla z veliko prijaznostjo, pejte po dodatek ne bo šlo. Kok sem takrat trpela, ker sem se slabo počutila, da ne morem dojit.

Zato razumem prvo anonimo, da je čisto nastrojena, ker ji ljudje okoli nje samo težijo o tem. Meni tudi ne bo več noben pamet solil o tem. Probala bom in če ne bo šlo bom takoj brez slabega občutka šla po adapt. mleko in važno mi bo samo to, da je moj otrok sit in vesel.

Prva anonimna, s teboj se popolnoma strinjam, da so ljudje v današnjem času postali obsedeni z dojenjem, in te čisto razumem, da si znorela ob njeni reakciji, pa sem sama dojila 15 mesecev in prenehala na lastno željo, ker se mi je zdelo čisto dovolj.
Sama sem sicer že od začetka vedela, da bom svoje otroke dojila, če bom le lahko. Pa ne zaradi reklam, ampak ker vem, da je to zadnje resnično najboljša rešitev. Toda če ne bi mogla, se zaradi tega ne bi sekirala, ne glede na to, kaj bi mi rekle žlahtnice, prijateljice ali znanke. Folk je resnično obseden - kar naprej vprašanja: "Ali dojiš?" "A pa sploh imaš dovolj mleka?" (sem namreč bolj mala in suhcena in zato takšna vprašanja). Mislim!!! Zase se brigajte. Ko pa sem prvo  dojila še potem, ko je že bila stara več kot 1 leto, so me pa že čudno gledali. "A še vedno dojiš?" Nekaterim nikoli ni prav, zaradi tega se ne sekiram zaradi njih. Se mi je pa enkrat zgodilo (pa tega vprašanja nisem še nikoli prej in nikoli kasneje postavila), da sem znanko vprašala: "Ali se dojita?" Srečala sem jo po sto letih in nisem vedela, kaj bi se še pogovarjala z njo. Ona pa vsa solzna, da ni imela mleka ipd. Mi je tako hudo postalo, da sem sploh vprašala kaj tako neumnega, saj sem jo, več kot očitno, s tem vprašanjem prizadela.
Ja, tako obseden je danes folk s tem dojenjem. Pa sem 100 % ZA dojenje in vem, da je najboljše za otroka, toda da tako znervirajo mamice in noseče ženske, da so vse zafustrirane, če ne morejo dojiti - ne, to pa ne vodi nikamor. V porodnišnici so me zdaj drugič v treh dneh pbl. 30-krat vprašali, če bom dojila, kako dolgo sem dojila prvega otroka ... Mislim, no ...

Prvo kot prvo, vsaka mama sama najbolje ve kako je z dojenjem pri njej. Če mleka ni in če dojenje ne steče, potem res ne vidim razloga, da bi se jo obtoževalo. Sama sem prvega dojila samo prve štiri dni. Potem se je pojavila huda zlatenica in dojenje so mi odsvetovali, ker mu je moje mleko po njihovih besedah bolj škodilo kot koristilo. Dojiti naj bi se začela, ko bi zlatenica izginila. Jasno mali se je navadil na stekleničko in ko sem hotela spet dojiti ni in ni hotel zagrabiti. Bil je lačen, ko pa je bilo treba potegniti enostavno ni več znal. Kaj sem hotela drugega, kot da sem mu pripravila adaptirano mleko, ker lačnega zaradi same predpostavke, da je potrebno le dojiti in vztrajati ga niti v sanjah nisem želela pustiti. Ko pa sva prišla na kontrolo v porodnišnico in sem zdravnici povedala, da ne dojim, ker dojenje enostavno ni steklo, me je nadrla kot psa, v izvid pa napisala: "Dojenje BAJE ni steklo." Lepo prosim, dva dni truda, lačno in znervirano dete, po njenem mnenju je bilo kaj takega nemogoče tako da mi je celo rekla, da mogoče pa ni bil dovolj lačen. Ampak jaz v vsem tem času niti za sekundo nisem imela slabe vesti, zdravničino trabunjanje me ni prizadelo niti malo, saj sem sama dobro vedela skozi kaj sva šla, ko sem hotela dojiti in bistveno bolj od dojenja, mi je bil pomemben sit, zdrav in zadovoljen dojenček.
Mi pa zaradi tega niti na misel ni prišlo, da v drugo ne bi poskusila dojiti. Nikoli ne bi že v začetku nosečnosti rekla, da ne bom dojila. Mislim, da je vredno poskusiti, pa ne zato, ker drugi pravijo tako, ampak zaradi otroka in sebe. In če ne gre, pač ne gre, pa zato definitivno nisem nič slabša mama kot katera hiper dojilja.

lp

Ne vem, kje jaz živim, da okoli mene niso "vsi obsedeni od dojenja". Mene niti en ni nikoli vprašal, ali bom dojila. Ampak treba je biti malo patetičen, kajne?

No, bo punca sama potem povedala, kako je stvar zgledala, ko bo rodila in ji bodo otroka pristavili k prsim, ona bo pa zahtevala dodatek.

Kaj pa vem, meni se zdi, da smo še premalo osveščeni, koliko za novorojenčka pomeni materino mleko.

Pred leti smo vsi gor zrasli na adpatiranem mleku. ZAKAJ? Naš ljubi Unicef je pač takrat propagiral adaptirana mleka, dojenje pa ni bilo...ne vem...verjetno takrat dovolj na nivoju  No, danes pa poje ta isti Unicef čist drugačno pesmico. Dojenje, dojenje in še enkrat dojenje...in še to ni dost, dojenje kadar otroku paše...z tem mislim lahko tudi na 15 minut, tako da družina izgubi ves ritem in do vsaj 3.leta!!! In kam pridemo z tem?
No, sama sem mnenja, dojenje je dobro, zdravo za otroka do neke pametne REALNE starosti. Hvala bogu, da ima mama dovolj mleka. Če ga nima, nič zato, saj so tudi (hvala bogu) adaptirana mleka in zato je čist po nepetrbnem vsaka sekirancija.

Mene do sedaj še nihče ni vprašal. če bom dojila, ko me bo kdo vprašal bom pa odgovorila  tako kot je. Če bom imela mleko, bom. Če ga ne bom imela oz. če bodo kakšne težave dojenje preprečevale pa ne bom. Moja mama mene in starejše sestre ni mogla dojiti, pri tamali je pa šlo. Pa smo vse tri zdrave in normalne.
Zato jaz pravim: če gre je super, če pa ne gre pa ni zato mamica nič slabša.


_____________________________

2.12.2007 smo postali družina.
15.1.2011 se je družina povečala.

se strinjam z  anonimno

Tudi jaz nisem imela mleka pa so me posiljevali v porodnišnici z nasveti in doma in kao nisem dobra mama pa je tamala odraščala povsem normalno in je lepa in zdrava punčka.

Tudi v drugo zavestno nisem hotela dojiti ker sem se spomnila kakšne muke sem imela prvič in so me tudi v porodnišnici nadrli pol pa domov poslali. Pa kaj pol, imela sem se fino, več časa sem imela zase, nisem po cele dneve dojila, ker tudi nisem imela mleka in brezveze da bi se silila, naredila sem ji umetno mleko pa je bilo.

Tudi v tretje bom storila isto

Anonimna, naredi kar čutiš in ne poslušaj drugih.